Družina Hedvike Povh, roj. Leben, se je iz Hoč preselila na Zgornjo Polskavo. Tam je Hedvika hodila v LŠ, nato pa v MŠ in učiteljišče za dekleta v Mariboru. Po šolanju je leta 1923 postala učiteljica v LŠ na Črešnjevcu in bila 11. okt. 1924 premeščena na LŠ Venčesel (Zgornja Ložnica). Tu se je 19. jul. 1926 poročila s Stankom Povhom. Rodili sta se jima deklici Stanka in Zinka. Z možem sta bila zagnana vzgojitelja, učitelja in kulturna delavca. Znala sta pritegniti mladino in odrasle k sodelovanju. Poslušali so kmetijska, gospodarska in zdravstvena predavanja, se v šolski drevesnici, trsnici in vrtu učili naprednega gospodarjenja, prepevali slovenske ljudske pesmi in igrali igre na šolskem odru. Pri delu jima je pomagala tudi Hedvikina sestra Zinka Leben, učiteljica na MŠ. 18. jan. 1931 so ustanovili kulturno društvo Javno narodno knjižnico, kjer so posojali slovenske knjige in igrali ljudske igre. Hedvika Povh je bila režiserka. Leta 1932 sta Hedvika in Zinka pomagali Stanku Povhu ustanoviti gospodarsko (gospodinjsko) nadaljevalno šolo. Leta 1937 se je Javna narodna knjižnica preimenovala v Prosvetno društvo pri Venčeslu. Tudi tu je Hedvika sodelovala kot pomočnica režiserja Marka Žitnika in usklajevalka, da so lahko pripravljali igre v šolski stavbi. Leta 1941 sta morala z možem zapustiti Zgornjo Ložnico in okupator je organiziral nemško LŠ. Maja 1945 sta se vrnila. Ustanovili so KUD, in ga poimenovali po Lojzetu Avžnerju (†1944). Hedvika Povh je zopet režirala igre in vzgojila dve režiserki, učiteljici Roziko Ozimič in Magdaleno Kavčič, ki sta nadaljevali njeno režisersko delo. Hedvika Leben Povh se je leta 1958 upokojila.