Stanko Povh se je rodil 11. novembra 1895 v ljudski šoli na Zgornji Ložnici kot četrti otrok narodno zavedne učiteljske družine. Doma je bil vzgojen v narodno zavednega Slovenca, saj sta bila med hišnimi prijatelji družine slovenski narodnjak Josip Vošnjak ter pesnik in pisatelj Pankracij Gregorc.
Stanko se je šolal na Zgornji Ložnici, Slovenski Bistrici, Mariboru in v Ljubljani ter v Gorici. Leta 1918 je prišel za učitelja na domačo Zgornjo Ložnico. Takoj je začel z aktivnim delom v šoli in kulturnim delom v kraju. Na Zgornji Ložnici se je leta 1926 tudi poročil s sodelavko, učiteljico Hedviko Povh, rojeno Leben. V zakonu sta se jima rodili deklici Stanka in Zinka.
Že leta 1924 je bila Zgornja Ložnica znana zaradi vsakoletnih iger za mladino in odrasle, ki so jih hodili gledat tudi ljudje iz Slovenske Bistrice.
S pomočjo žene Hedvike je ustanovil gospodinjsko nadaljevalno šolo za dekleta in kmetijsko nadaljevalno šolo za fante. Stanko Povh je leta 1931 ustanovil še Javno narodno knjižnico, kjer se je nato odvijala knjižničarska, dramska in pevska dejavnost, gospodinjski, zdravstveni in gospodarski pouk. K dejavnosti je znal pritegniti že šolsko mladino.
Leta 1937 je dosegel, da je oblast dovolila, da se je Javna narodna knjižnica preimenovala v ‘Prosvetno društvo pri Venčeslju’ in mu vdihnil za tedanje razmere napredne ideje krščanskega socializma in utrjeval narodno zavest, kar se je izkazalo v času NOB, saj so se člani povezali s partizani in stopali v njihove vrste.
Med okupacijo sta morala Stanko in Hedvika zapustiti Zgornjo Ložnico. Ko sta se leta 1945 vrnila, je ponovno oživelo tudi kulturno-umetniško delo v kraju.
Kmalu zatem so ustanovili Kulturno-umetniško društvo (KUD) Lojze Avžner, ki deluje še danes. Po dolgih letih učiteljevanja se je leta 1955 upokojil, a zaradi pomanjkanja učiteljev učil še do leta 1958.
Stanko Povh je umrl 18. januarja 1986 v mariborski bolnišnici.