Ivan Pučnik, sin Ludvika Pučnika, in starejši brat Jožeta Pučnika, je živel na domači kmetiji na 70. Črešnjevcu, ki jo je zaradi bolezni očeta prevzel že v mladih letih. Ukvarjal se je predvsem s sadjarstvom in v sadjarskih krogih užival velik ugled. V začetku 70. let prejšnjega stol. je v takratni državi prvi zasadil gosti jabolčni nasad na šibkejših podlagah, kar je prineslo v naše kraje popolnoma nov pristop v sadjarstvu. Zavzemal se je za zdravstveno in socialno zavarovanje kmetov, ki do leta 1962 niso imeli nobenih pravic, kar se je za kmete in njihove družinske člane uveljavilo šele leta 1972. Konec 60. let je aktivno sodeloval pri ponovnem ustanavljanju kmečkih zadrug, ki jih je oblast z uvedbo družbene lastnine po 2. svetovni vojni ukinila. Politično kariero je začel kot občinski odbornik v Slovenski Bistrici, kar je bil dva mandata, od leta 1959−68. Od leta 1964−68 je bil predsednik skupščine Kulturne skupnosti Slovenska Bistrica. Od leta 1969−74 je bil poslanec Republiškega zbora skupščine Slovenije. Leta 1971 je bil član skupine v tako imenovani Akciji 25 poslancev, ki so temeljito razburkali takratno politično življenje, ko so mimo SZDL in ZK za člana predsedstva SFRJ predlagali dr. Ernesta Petriča. Ker Pučnik ni želel odstopiti z mesta poslanca, je bil kasneje izključen iz političnega življenja. Leta 1988 je bil med ustanovitelji Slovenske kmečke zveze, prve demokratične stranke v Sloveniji po 2. svetovni vojni, ki se je kasneje preimenovala v SLS. Bil je tudi eden od podpredsednikov te stranke in član njenega IO. Na volitvah v družbenopolitični zbor, 8. apr. 1990, je bil na listi te stranke izvoljen v Skupščino RS. V času svojega mandata je vodil Komisijo za denacionalizacijo. Od leta 1991−94 je bil predsednik SO Slovenska Bistrica (župan). Med osamosvojitveno vojno je premišljeno in pogumno vodil pogajanja s poveljnikom tamkajšnje vojašnice polkovnikom Radomirjem Turovićem in tako preprečil spopade med TO in JLA. Od ustanovitve leta 1997 do leta 2007 je bil član Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic (povojnih političnih zapornikov in protipravnega odvzema življenja).