Avguštin Reisman, sin posestnikov iz Slovenskih goric, je OŠ obiskoval v Jakobskem Dolu, gimnazijo pa v Kranju, kjer je leta 1910 opravil maturo. Nato je študiral pravo na univerzi v Pragi (Češka) ter doktoriral leta 1915. 26. okt. 1918 se je poročil z Angelo Reisman, roj. Sabati, hčerko nadučitelja na Zgornji Polskavi Josipa Sabatija. Po praksi na sodišču v Mariboru med leti 1915−16, je Reisman postal odvetniški koncipient v Slovenski Bistrici, od leta 1919−21 v Celju in nato v Mariboru, kjer je leta 1926 odprl odvetniško pisarno. Leta 1941 ga je okupator izselil v Gornji Milanovac (Srbija) in čez zimo 1942−43 konfiniral v taborišče Banjica (Srbija). Po vrnitvi v MB leta 1945 je bil do leta 1947 odvetnik in nato pravni referent v zadružnih podjetjih. V akademskem društvu Adrija je dve leti vodil tečaj slovenščine za češke študente. Ustanovil je in 10 let tudi predsedoval mariborski podružnici Jugoslovansko-češkoslovaške lige ter finančno pomagal Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi. V Slovenski Bistrici je skladno s programom narodne radikalne mladine obnovil čitalnico in na Pragerskem ustanovil ljudsko knjižnico in organiziral dramske in pevske prireditve ter poživil boj za slovensko uradovanje na sodišču. Bil je med ustanovitelji NS in njegov podpredsednik, ki je leta 1918 izvedel zedinjenje na področju Slovenske Bistrice. V času svojega bivanja v Slovenski Bistrici je tudi veliko dopisoval v različne časnike. Reisman spada v vr-sto slovenskih izobražencev, ki so narodno radikalno delovanje pred 1. svetovno vojno preusmerili na strokovno delo v delavskem gibanju in na političnem področju v socialni demokraciji.