Dr. Avguštin Reisman se je rodil 28. avgusta 1889 kmečkim staršem v Počeniku v Slovenskih goricah.
Osnovno šolo je obiskoval v Jakobskem Dolu, gimnazijo pa v Kranju, kjer je leta 1910 uspešno maturiral. Nato je študiral pravo na češki univerzi v Pragi ter doktoriral leta 1915.
Avguštin Reisman je bil poročen z Angelo, rojeno Sabati, hčerko nadučitelja na Zgornji Polskavi Josipa Sabatija.
Po praksi na sodišču v Mariboru med leti 1915−16 je postal odvetniški koncipient v Slovenski Bistrici, od leta 1919−21 v Celju in nato v Mariboru, kjer je leta 1926 odprl odvetniško pisarno.
Leta 1941 ga je okupator izselil v Gornji Milanovac (Srbija) in čez zimo 1942−43 konfiniral v taborišču Banjica (Srbija). Po vrnitvi v Maribor leta 1945 je bil do leta 1947 odvetnik in nato pravni referent v zadružnih podjetjih.
V akademskem društvu Adrija je dve leti vodil tečaj slovenščine za češke študente. Ustanovil je in 10 let tudi predsedoval mariborski podružnici Jugoslovansko-češkoslovaške lige ter finančno pomagal Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi (Češka).
V Slovenski Bistrici je skladno s programom narodne radikalne mladine obnovil čitalnico in na Pragerskem ustanovil ljudsko knjižnico in organiziral dramske in pevske prireditve ter poživil boj za slovensko uradovanje na sodišču.
Bil je med ustanovitelji Narodnega sveta in njegov podpredsednik, ki je leta 1918 izvedel zedinjenje na področju Slovenske Bistrice.
V času svojega bivanja v Slovenski Bistrici je tudi veliko dopisoval v različne časnike.
Reisman spada v vrsto slovenskih izobražencev, ki so narodno radikalno delovanje pred 1. svetovno vojno preusmerili na strokovno delo v delavskem gibanju in na politično v socialni demokraciji.
Avguštin Reisman je umrl 20. februarja 1975 v Mariboru.