Foto: Zbornik občine Slovenska Bistrica I, str. 435.

SAGADIN, Jožko ‒ Očka

(1883−1945)

* 2. marec 1883 • Spodnja Polskava (občina Slovenska Bistrica)
† 12. april 1945 • Srece (občina Makole)

Poklic ali dejavnost:

  • mizar
  • narodni buditelj
  • udeleženec 1. svetovne vojne
  • udeleženec NOB

                                              Življenje:

Jožko Sagadin, s partizanskim imenom Očka, brat Štefana Sagadina in Ludvika Sagadina, se je rodil 2. marca 1883 na Spodnji Polskavi.
Izučil se je za mizarja in postal narodnozaveden Slovenec. Z drugimi Slovenci je večkrat branil Narodni dom pred razbijaškimi napadi nemških šovinistov. Leta 1906 se je preselil v Ormož, kjer je odprl samostojno mizarsko delavnico. Postal je soustanovitelj, načelnik in telovadni vaditelj Sokola v Ormožu.
V 1. svetovni vojni je moral kot avstrijski vojak na fronto v Galicijo. Tu je decembra 1914 pobegnil k Rusom. Javil se je v prostovoljsko srbsko divizijo v Odesi (Ukrajina). Boril se je proti Avtro-Ogrski v Dobrudži v Romuniji. Leta 1918 se je vrnil domov poln revolucionarnih idej. Zopet je mizaril in bil načelnik Sokola v Ormožu.
Leta 1919 se je poročil s Tončko, rojeno Kupčič, iz narodnozavedne družine s Ptujske Gore, ter se leta 1922 z družino preselil na Ptuj. Tu je kupil hišo in odprl mizarsko delavnico. Z ženo sta bila člana mnogih slovenskih organizacij na Ptuju.
Leta 1941 odšel na Pohorje, kjer je postal borec Prve pohorske čete. Bil je najstarejši slovenski partizan. Leta 1941 je v Ljubljani postal član rajonskega komiteja NOB. Jeseni leta 1943 so ga Nemci aretirali in poslali v taborišče blizu Dunaja (Avstrija), od koder je pobegnil. Okrožni odbor NOB v Mariboru ga je postavil za upravnika bolnišnice v Srecah pri Makolah, kjer je hišo hitro preuredil tako, da je imela razna skrivališča (bunker pod stopnicami, v katerem je bilo prostora za kakšnih osem ljudi) in skrite prehode iz prostora v prostor. Pripravil je tudi skrivališča za bolne in ranjene partizane v drugih hišah in v gozdu.
Jožko Sagadin je umrl 12. aprila 1945 ob nemškem napadu na Sagadinovo domačijo. V hiši so privezali ujete Ludvika Sagadina, Marijo Sagadin in Mileta Lavickega ter hišo zažgali. V goreči hiši pa so si v skrivališču pod prešo (stiskalnico za grozdje) poleg Jožka Sagadina vzeli življenja še Gojko Sagadin, Rožca Sagadin in Miran Sagadin.
Žrtve napada so pokopane na vrtu pri hiši v Srecah, kjer je njim v spomin postavljen spomenik.

Viri in literatura:

  • Sagadin, Zvonko: Nemški napad na partizansko bolnišnico v Srecah pri Makolah, Zbornik občine Slovenska Bistrica I, Slovenska Bistrica, 1983, str. 433−440.
  • Penič, Lojze: Sagadin, Jožko, Žrtve druge svetovne vojne in povojnih usmrtitev na območju občin Slovenska Bistrica in Oplotnica, Slovenska
  • Bistrica, 2004, str. 53.

Opomba:

  • V knjigi ‘Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica’ je opis na str. 205−206.

Avtor gesla: Silvo Husu

Datum objave: 25. april 2022

Zadnja posodobitev: 9. januar 2023

© Copyrights biografski-sb.si / Silvo Husu