Ivan Sernec, mož Jelke Sernec, se je rodil 10. novembra 1936 v Mariboru očetu Ivanu in materi Ani, rojeni Gračner. Družina se je kmalu zatem preselila v novo sezidano hišo v Slovenski Bistrici.
Po končani osnovni šoli in srednji šoli ter Učiteljišču v Mariboru se je kljub veliki ljubezni do glasbe in igranja violine zaradi prezgodnje smrti staršev vpisal na bolj stvaren študij na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1962 diplomiral na enopredmetnem študiju zgodovine.
Kot profesor zgodovine je sprva poučeval na pedagoški gimnaziji v Mariboru, kasneje pa opravljal naloge pedagoškega svetovalca za zgodovino na Republiškem zavodu za šolstvo in bil tudi inšpektor za osnovne in srednje šole.
Zanj značilen širši interes − za družbena vprašanja še posebej − ga je že v zgodnjih letih, na službenem mestu gimnazijskega učitelja, usmeril v študij človekovih problemov sonaravnega življenja in s tem v kontekst izobraževanja, ki je zahteval preseganje zgolj ozko zakoličenih strokovnih znanj. Koncem šestdesetih let so ga problemi človekovega okolja dokončno usmerili v spoznavanje, kritično razmišljanje in iskanje te osrednje in morda, kljub vsem naporom, težko dosegljive življenjske kvalitete, ki je še danes resen izziv posodabljanju pouka in vzgoje. Ta interes ga je ob rednem opravljanju dela motiviral za aktivno vključevanje v razprave, v času ne preveč naklonjenem tem vprašanjem. Tako so v teh letih izpod njegovega peresa nastali mnogi referati in eseji o človeku in njegovem odnosu do sveta in končno tudi prevodi prastare ekološke modrosti severnoameriških staroselcev. Prvi prevod z naslovom Utrip ravnovesja – Velika skrivnost je leta 1995 izdalo Slovensko ekološko društvo. Temu so sledili prevodi trilogije iz zakladnice indijanskih izročil, ki na svojstven način reflektirajo sonaravni način življenja. Leta 1997 je založba ‘Didakta’ izdala njegov prevod pod naslovom Ali veš, da drevesa govorijo, na začetku novega tisočletja pa knjižni dvojček Tudi trava ima svojo pesem in Prijateljstvo z zemljo.
Ivan Sernec je umrl po kratki bolezni 7. januarja 2009 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Pokopan je v Slovenski Bistrici.