Foto: Digitalna knjižnica Slovenije.

SERNEC, Janko st.

(1834−1909)

* 19. oktober 1834 • Slovenska Bistrica
† 25. januar 1909 • Maribor

Poklic ali dejavnost:

  • pravnik
  • publicist
  • čitalničar
  • narodni buditelj

                                              Življenje:


Janko Sernec, starejši brat Ane Sernec in Josipa Serneca, se je rodil 19. oktobra 1834 v Slovenski Bistrici v znani družini Sernec mlinarju Janezu in Ivani, rojeni Reybauer, ki sta se v Slovensko Bistrico priselila iz Malečnika.
Po končani gimnaziji v Mariboru je v Gradcu (Avstrija) študiral pravo, nakar je krajši čas delal kot odvetniški kandidat v Mariboru in v Karlovcu (Hrvaška). Tukaj se je navzel narodnega duha in se odločno opredelil za slovenstvo. Po vrnitvi je delal v odvetniški pisarni dr. Duhatscha in dr. Ferdinanda Dominkuša, leta 1865 pa je odšel v Kozje, kjer je odprl lastno odvetniškopisarno. Od 1. aprila 1869 je delal kot odvetnik v Mariboru, kjer je ostal vse do svoje smrti.
Poročen je bil z Josipino Sernec, hčerko zdravnika Jurija Srebreta. Imela sta 12 otrok. To so bili: Božena, Justina, Ana, Mariana, Karli, Ivanka, Josipina, Dušan, Janko, Rajmund, Vladimir in Radovan.
Janko Sernec je bil v drugi polovici 19. stoletja med najvidnejšimi narodnimi buditelji na Štajerskem, vnet zagovornik slovenske napredne misli in pobudnik za ustanovitev mariborske Čitalnice in bil njen prvi predsednik. Zaslovel je s svojimi govori o pomenu jezika in omike. Zavzemal se je za ustanovitev Slovenske Matice v Ljubljani. Leta 1865 je bil na veliki Slomškovi proslavi v Mariboru, kjer je bil sprejet prvi slovenski program, pri katerem je tudi sam sodeloval. Izdelal je program časniku Slovenski narod, ki ga je dokončno izoblikoval urednik Anton Tomšič. Prva številka je izšla 2. aprila 1868.
Leta 1871 je bil izvoljen kot poslanec Ormoško-ljutomerskega okraja v deželni zbor. Zaradi razkola med »Staro‒ in Mladoslovenci« je leta 1873 demonstrativno opustil poslanski mandat in se umaknil iz javnega in političnega življenja ter se posvetil poklicu in številni družini. Kot pravnik ima velike zasluge pri uveljavljanju slovenskega jezika v uradih. Pisal je o škodljivosti neizmerne kmetske lastnine in se navduševal za zadružništvo. Veliko je dopisoval v takratne liste, priložnostno pa je tudi pesnikoval.
Janko Sernec st. je umrl 25. januarja 1909 v Mariboru.

Dela:

  • Dopisovanje v slovenske liste.
  • Članki in strokovni prispevki.
  • Pisma in pomembni osnutki za predavanja in študije.

Viri in literatura:

  • Cvirn, Janez: Sernec, Janko, Enciklopedija Slovenije 11, Savs−Slovenska m, Ljubljana, 1997, str. 53.
  • Gradišnik, Stane: Sernec, Janko st., Pomembne osebnosti občine Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, 2003, str. 84.
  • Maček, Jure: Družina Sernec v gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor, Zbornik občine Slovenska Bistrica III., 2009, str. 149, 154.

Opomba:

  • V knjigi ‘Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica’ je opis na str. 212−213.

Avtor gesla: Silvo Husu

Datum objave: 22. april 2022

Zadnja posodobitev: 13. februar 2024

© Copyrights biografski-sb.si / Silvo Husu