Gvido Smolar se je rodil 1. septembra 1909 v Trobljah pri Slovenj Gradcu v kmečki družini s petimi otroki.
Obiskoval je Ljudsko šolo v Slovenj Gradcu in se nato izučil za lesnega manipulanta.
Vojaščino je odslužil kot mornar v Boki Kotorski (Črna Gora). Po odsluženi vojaščini se je zaposlil pri lesnem trgovcu Urbiču v Zagrebu (Hrvaška) in zanj odkupoval les v Framu. Takrat je navezal dobre stike s pohorskimi kmeti, lastniki gozdov, od katerih je kasneje tudi sam odkupoval les.
Leta 1941 se je poročil z Lizo, rojeno Tomažič (*1906 †2007), s katero sta med 2. svetovno vojno pomagala partizanom. Rodili so se jima trije otroci: Rudi, Gvido in Marija (poročena Kobale). Proti koncu vojne je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko.
21. januarja 1946 je zaprosil za dovoljenje za obrt in ponovni zagon Kopačeve žage na Zgornji Bistrici. 26. septembra 1946 mu je takratni Krajevni ljudski odbor v Zgornji Bistrici izdal odločbo o ustanovitvi krajevnega lokalnega podjetja Žagotrgoles. Predmet poslovanja je bilo žaganje lesa vseh dimenzij, izdelovanje lesenih zabojev ter nakup in prodaja vseh vrst lesa.
Podjetje je vzelo od Jožefe Kopač iz Slovenske Bistrice v najem žago, poljarmenik na električni pogon, zračno sušilnico za les in zgrajen skladiščni prostor. To je bil začetek poslovanja podjetja, ki je na začetku štelo sedem zaposlenih. Leta 1949 se je podjetje preimenovalo v Krajevno žago in se ni več ukvarjalo s preprodajo lesa, temveč le z razrezom tujega lesa in s proizvodnjo lesenih izdelkov. Leta 1952 so razrezu hlodovine dodali še mizarsko dejavnost. Formiran je bil lasten obrat zabojarna, ki je do takrat delovala v okviru tovarne Impol. Zaposlenih je bilo 30 ljudi.
Leta 1964 se je podjetje preselilo v prenovljene prostore na obrobju grajskega parka v Slovenski Bistrici. Pričela se je modernizacija proizvodnje in transporta ter uvedba sodobnejših tehnoloških procesov. Podjetje se je tudi preimenovalo v EMMI (EMbalaža in MIzarstvo). Vse od ustanovitve podjetja EMMI leta 1946 do upokojitve leta 1966 je bil Gvido Smolar direktor podjetja.
Poleg službe je bil Gvido Smolar aktiven tudi na družbenem področju v večih organizacijah in društvih: igral je rog v godbi na pihala, bil član planinske organizacije in nekaj časa tudi njen sekretar, deloval v Društvu upokojencev, katerega predsednik je bil, v gasilskem društvu, turističnem društvu, zvezi borcev …
Gvido Smolar je umrl 28. julija 1996 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.