Erna Starovasnik, ljudska pisateljica, se je rodila leta 1919 v Celju.
Svojo mladost je preživela v Hošnici pri Laporju, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Po 2. svetovni vojni je vse do svoje smrti živela v Zgornjih Poljčanah.
Pisala je pesmi, prozo in članke pedagoške vsebine; skupaj nad 70 del. Bila je stalna sodelavka ‘Večera’, ‘Antene’, ‘Pavlihe’, ‘Kmečkega glasa’, ‘Pionirskega lista’ in ‘Pionirja’.
Pred vojno je pisala v ‘Družinski tednik’. Med njenimi deli najdemo tudi šest obsežnejših tekstov, ki jih je slovensko sodobno podeželje že sprejelo za svoje, saj je njihova vsebina blizu kmečkemu in delavskemu človeku. Pisala je predvsem v zadnjem obdobju; še celo v bolnišnici, tik pred smrtjo. Zanimiva je predvsem zaradi upodabljanja človeka v prostoru med Bočem in Pohorjem, ki je literarno dokaj slabo obdelano.
Erna Starovasnik je umrla leta 1977.