Lovro Stepišnik se je rodil 28. julija 1934 v Arclinu pri Vojniku očetu Gašperju, mlinarju in materi Mariji, rojeni Podpečan. Pred letom 1847 je prišel kot deček s starši na Zgornjo Ložnico, kjer so kupili »Zidarski mlin«.
Venčeseljski duhovnik Karl Križe ga je v nedeljski šoli učil brati in pisati. Lovro se je navdušil za slovensko pisano besedo, nanj pa sta vplivala tudi izobraženi kmet Zafošnik in škof Slomšek, h kateremu je hodil po knjige.
Stepišnikov mlin je bil shajališče vaščanov, potujočih pesnikov in pripovednikov, vanj je prihajal tudi pohorski pesnik Jurij Vodovnik. Stepišnik je prepisoval njegove pesmi in jih posojal sosedom. Ko je pesnik umrl, je Stepišnik napisal rokopisno Zberko pesmi Jurija Vodovnika, zapisoval je vreme in ljudske običaje, po potrebi je prepisal tudi kako knjigo. V zimi 1861/62 se je spoznal z Josipom Vošnjakom. Leta 1863 sta s pomočjo venčeseljskega duhovnika Antona Freliha ustanovila Bralno društvo pod Pohorjem in Slovensko bukvarnico. Knjige je Stepišnik nosil v košu od hiše do hiše in jih posojal ter jih po enem mesecu zamenjal. Z ljudmi se je pogovarjal o knjigah, ljudskih šegah, vražah in vremenu in leta 1883 napisal knjigo Ženitvovanjske navade na Štajerskem, ki je doživela več ponatisov. Leta 1870 je prodal mlin sorodnikom škofa Slomška in se preselil v Slovensko Bistrico, kjer se je družil s Slovenci v župnišču in v gostilni Petra Novaka, kjer je bilo slovensko narodno središče v nemški meščanski okolici.
Lovro Stepišnik je umrl 16. februarja 1912 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.