Milan Stepišnik je po končani gimnaziji končal šolanje za inženirja kemije in se že pred 2. svetovno vojno zaposlil v tovarni Impol Slovenska Bistrica. Kot uspešen atlet, metalec kladiva, je bil leta 1936 zastavonoša reprezentance Kraljevine Jugoslavije na poletnih OI v Berlinu (Nemčija). Leta 1940 je bil njegov rezultat v metu kladiva s 54,64 m šesti na svetu. Državni rekord je izboljšal 7-krat in bil tudi balkanski prvak. Bil je tudi izjemen skakalec v daljino ter aktiven v sokolskih vrstah. Med 2. svetovno vojno je bil zaradi delovanja v OF zaprt v koncentracijskem taborišču Dachau (Nemčija). Po koncu 2. svetovne vojne in vrnitvi iz taborišča je bil postavljen za direktorja tovarne Impol Slovenska Bistrica. 30. sep. 1947 ga je OZNA aretirala in obtožila medvojnega sodelovanja z gestapom, povojnega vohunjenja za tuje organizacije in sabotažnega delovanja. Na tako imenovanem Diehl-Oswaldovemu procesu, ki je potekal od 20. do 26. apr. 1948 v Ljubljani, je bil obsojen na smrtno kazen z ustrelitvijo. Obsodbo je 8. maja 1948 potrdilo Vrhovno vojaško sodišče, prezidij Skupščine FLRJ pa je 11. maja 1948 zavrnil prošnjo za pomilostitev. Milan Stepišnik naj bi bil (domnevno) ustreljen 18. nov. 1950 v Kočevju, v Krstni knjigi župnije Marijino Oznanjenje Ljubljana 1909-1912 pa najdemo na strani 108 podatek, da je umrl 12. maja 1948 v Ljubljani. Politično je obsojence Dachauskih procesov rehabilitiral 10. kongres ZKS leta 1986.