Albert Stiger (tudi Štiger) se je rodil 31. oktobra 1847 v Slovenski Bistrici. Nekaj časa je prebival v Parizu (Francija).
Po smrti očeta Floriana (*1817 †1893, gl. Pongratz − rodbina) je leta 1904 ustanovil podjetje in pričel s proizvodnjo bučnega olja na obrtniški način. To je bil začetek delovanja sedaj uspešnega bistriškega podjetja ‘Tovarna olja Gea’. Takrat je postal tudi zakoniti naslednik firme ‘Florian Stiger in sinovi’ (Florian Stiger & Söhne). V njihovi firmi je med leti 1939−45 službovala tudi kasnejša prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka Laura Lešnik. V njihovi lasti je bila tudi tovarna gumbov Stiger in Meuz (Stiger & Meuz).
Albert Stiger je bil poročen z Leopoldino, rojeno Stepišnik, nečakinjo drugega lavantinskega škofa. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Ida Stiger, Florian *4. 12. 1885 in Maksimilijan *6. 5. 1889. Najstarejši sin dr. Florian Albert Stiger je leta 1920 umrl, zato je tovarno po očetovi smrti prevzela njegova sestra Ida.
Stiger je postal župan mesta Slovenska Bistrica leta 1893 in bil zaslužen za velik razvoj mesta na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V času njegovega županovanja so zgradili ceste do Zgornje Bistrice, Šmartnega na Pohorju, Črešnjevca in Laporja. Ob Vošnjakovi ulici so zgradili meščansko »nemško« šolo in povečali vojašnico, v kateri sta bila nastanjena dva eskadrona 5. dragonskega regimenta.
Kot poslanec štajerskega deželnega zbora je Stiger poskrbel, da so leta 1908 speljali železnico od železniške postaje na Črešnjevca do Slovenske Bistrice (obratovala je do leta 1966, ko so jo ukinili in odstranili železniške tire, op. ur.) in uredili cesto čez Klopce.
Bil je začetnik obrambe proti toči v svojih vinogradih v Kovači vasi. Italijani, navdušeni nad njegovimi iznajdbami streljanja z možnarji proti toči, so mu leta 1900 za ta dejanja podelili članstvo kavalirjev italijanske krone. Eden od časopisov je zapisal: »Povzdignil je veliko vas Slovensko Bistrico v majhno mesto«.
Leta 1902 so pri njegovem vinogradu gostili mednarodni vinogradniški kongres, dve leti kasneje pa je župan Stiger postal član viteškega reda Franca Jožefa.
Kako cenjen je bil med ljudmi, priča članek iz Slovenskega gospodarja leta 1926: »V torek, dne 14. februarja t. l., je doživelo naše mesto redko slavje. Jera Jelen, svojčas viničarka, rojena v Laporju pri Slovenski Bistrici, je obhajala na zelo prisrčen način svoj stoletni rojstni dan. Vsled svoje izvanredne pridnosti in delavnosti si je pridobila spoštovanje in naklonjenost tukajšnjega prebivalstva. Prav posebno jo je odlikovala velikodušnost in dobrotljivost tukajšnje obče spoštovane rodbine Albert Štiger. Na predvečer se ji je priredila podoknica. Naslednji dan se je odpeljala slavljenka v okusno okrašenem vozu v tukajšnjo župno cerkev, kjer se je opravila za njo sv. maša. Po službi božji jo je sprejela gostoljubna Štigerjeva hiša v navzočnosti vsega osobja k slovesnemu obedu. Bogato obdarovana od svojih dobrotnikov je odšla častitljiva starka v mestno ubožno hišo, kjer je njeno pravo bivališče. Jera Jelen je še trdnega zdravja in še opravlja lahka dela brez očal. Želimo ji še nadalje božjega varstva, pregostoljubni rodbini Štiger pa obilo božjega blagoslova.«
Albert Stiger je umrl 24. decembra 1933 v Slovenski Bistrici in je pokopan v družinski grobnici na bistriškem pokopališču.