Herbert Strmšek se je rodil 19. februarja 1923 na Pragerskem kot najmlajši od štirih otrok v družini železničarja Janeza in gospodinje Pavle. Strmškovi so prišli na Pragersko z avstrijske Koroške. Med vojno so se zaradi zavezniškega bombardiranja Pragerskega umaknili na Spodnjo Polskavo, po vojni pa so porušeno hišo popravili in se vrnili na Pragersko. Po nekaj letih pa so se odselili v Maribor.
Herbert Strmšek je končal je pet razredov ljudske šole in dva razreda meščanske šole na Ptuju ter se izučil za strugarja.
Po 1. novembru 1941 ni več prikrival, da je sodelavec gestapa. Od takrat je vsak dan na poti v službo in iz nje nosil uniformo zloglasne organizacije SS.
Herbert Strmšek naj bi leta 1941 izdal pragersko uporniško skupino, zato je bil po koncu 2. svetovne vojne aretiran in zaprt.
Gestapovci naj bi na podlagi njegove izdaje 24. septembra 1941 dopoldne na delovnem mestu v Mariboru najprej aretirali in zaprli Franca Bergleza, nato pa na Pragerskem njegovega brata Maksa Bergleza ter Vladimirja Bergleza, Franca Bizjaka ml., Leopolda Čopa, Edvarda Jeriča, Alojza Luršaka ml., Franca Nežmaha in Josipa Smerduja, dan pozneje Antona Auerja ter Alojza Prenerja in 26. septembra Mira Kaca. Šest članov prve odporniške skupine so naslednji mesec ustrelili kot talce; Maksa in Franca Bergleza ter Franca Bizjaka 10. oktobra 1941 v Šoštanju, Leopolda Čopa, Alojza Prenerja in Kac Mira pa 30. oktobra 1941 v Mariboru.
Herberta Strmška so zaprli od 21. junija 1945. Sodni postopek zoper njega je potekal na Okrožnem sodišču v Mariboru od 4. do 6. marca 1947. Na sojenju je pričalo več deset prič, samo s Pragerskega jih je bilo dvanajst. Med sodnim postopkom so mu dokazali, da je bil gestapovec, da je izdal pragerske aktiviste Osvobodilne fronte (OF), da je ovajal zavedne Slovence v Mariboru, na Ptuju, v Ormožu, Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Gornji Radgoni, da je gestapu izdal partizanski bunker v Mekotnjaku pri Ljutomeru in s tem zakrivil smrt petih partizanov, da je v zaporih na Ptuju in v Gornji Radgoni grozljivo mučil ujetnike, med njimi tudi organizatorja narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskih goricah Jožeta Lacka, in še več drugih zločinov. Svojo krivdo je le delno priznal.
Herbert Strmšek je bil zaradi dokazanih zločinov obsojen na smrt in bil 1. avgusta 1947 v Ljubljani usmrčen.