Ivan Erazem Tattenbach se je rodil 3. februarja 1631 v avstrijskem Gradcu. Izhaja iz nemške plemiške rodbine Tattenbach, ki se je konec 16. stoletja naselila na spodnjem Štajerskem. Tu so imeli več gradov, med njimi tudi Frajštajn pri Spodnji Polskavi.
Tattenbach se je leta 1658 poročil z Ano Terezijo, rojeno Fogacz. Postal je avstrijski vladni svetovalec. Dve leti po poroki se je seznanil in zaljubil v Ano Katarino Zrinsko. Prijateljevanje s hrvaškimi plemiči Zrinskimi in Frankopani je privedlo do njegovega sodelovanja v t. i. »zrinsko-frankopanski zaroti«. Tattenbach je v zaroto proti cesarju in ogrskemu kralju Leopoldu I. (1657−1705) vstopil leta 1667, na lovu na hrvaškem gradu Lupšina. Priprave na zaroto so trajale skoraj tri leta, medtem pa so na podlagi poročil Tattenbachovega sluge Baltazarja Riebla na Dunaju (Avstrija) že vedeli za uporne plemiče. Ko je Tattenbach prišel v Gradec, so ga tam 21. marca 1670 aretirali. Zrinski in Frankopan sta spoznala, da bo upor propadel, zato sta se sama javila na Dunaj, kjer so ju zaprli in 30. aprila 1671 usmrtili.
Ko je bil Tattenbach v preiskovalnem zaporu, so mu oblasti zaplenile celotno premoženje. V času preiskave se je grof napravil norega in igral dojenčka, vendar je zdravnik dokazal, da ni duševno prizadet. 18-članski tajni svet, sestavljen iz plemičev, je Tattenbacha spoznal za krivega veleizdaje in je 26. novembra 1671 razglasil razsodbo: »Izguba plemstva in vseh posestev zanj in za njegove potomce, odsekanje desne roke in usmrtitev z mečem v treh udarcih.«
Ivana Erazma Tattenbacha so 1. decembra 1671 obglavili na trgu pred mestno hišo v Gradcu.