Franjo Tahi (tudi Tahy), hrvaški plemič, se je rodil najverjetneje leta 1526 in izvira iz madžarske plemiške družine iz okrožja Piliša.
Oče mu je umrl, ko je bil star komaj 10 let. Vzgojen je bil v vojaškem okolju in že od mladosti sodeloval v spopadih s Turki. Kasneje je bil kraljevi svetovalec in upravnik kraljevih konjušnic. Izkazal se je v bojih proti Turkom in postal poveljnik cesarske vojske na jugu Madžarske in kapetan trdnjav v Sigetu (Madžarska) in Kaniži (Hrvaška). Ker so sredi 16. stoletja Turki zasegli njegovo premoženje na Madžarskem in v Slavoniji, je leta 1556 kupil nepremičnine Štatenberg (Stattenberg) na Štajerskem in leta 1564 polovico posestva Susedgrad ‒ Stubica (Hrvaška) družine Bathory. Nakupu so nasprotovali člani družine Henning (lastniki druge polovico posestva), ki so na začetku leta 1565 Tahija pregnali s posestva in s pomočjo kmetov premagali bansko vojsko, ki je prišla z namenom, da Tahiju vrne posest. Ker je leta 1566 Henningjeva posest prevzela madžarska zbornica, se je Tahi spopadel z zborničnim upraviteljem. Leta 1569 je dobil v zakup tudi zborničin del posestva. Na njegovih posestvih je prihajalo do kmečkih nemirov in uporov (1567−68, 1571−72, 1573).
Bil je v sorodstvu z najslavnejšimi plemiškimi družinami te dobe; poročen z Jeleno, sestro Nicholasa Zrinskega, njegova hči Margaret pa je bila poročena z banom Petrom II. Erdödyjem.
Franjo Tahi je imel nenehne spore tudi z Bistričani, tako zaradi svojega nasilja, svojih dolgov do njih, kot zaradi posesti, ki si jih je nezakonito lastil.
Franjo Tahi je umrl 4. avgusta 1573 in je pokopan v cerkvi sv. Trojice v Donji Stubici (Hrvaška).