Julij Tittl, oče Julija Titla, se je rodil 9. aprila 1874 v Zalužicah na Slovaškem, kjer se je izučil za fotografa in brivca.
V letih 1897−1905 je deloval v Salzburgu (Avstrija), od koder je pripotoval v Slovensko Bistrico. Tu se je za stalno naselil s svojo ženo, s katero je imel tri otroke. Po smrti prve žene se je Tittl leta 1911 poročil z domačinko Amalijo, rojeno Kranjc, iz Vrhol.
30. januarja 1911 je od Trgovsko-obrtne komore iz Gradca (Avstrija) dobil obrtno dovoljenje za fotografijo in obrtni list, ki je ohranjen še v izvirniku.
Tittl je ostal v svojem ateljeju le nekaj let. V začetku 1. svetovne vojne je bil mobiliziran in odsoten je bil vse do leta 1918. Po vrnitvi v Slovensko Bistrico se je zopet lotil fotografije. Sprva je imel atelje nasproti vojašnice, nato v hiši (porušena leta 1999, op. ur.) ob Graslovem stolpu (gl. Anton Grasl), nazadnje pa v hiši, kjer je danes kmetijska zadruga na Mariborski cesti. Vendar Tittl ni podaril vse svoje pozornosti le fotografiji. Začel se je intenzivno ukvarjati tudi z okultno medicino, s hipnozo, spiritizmom, grafologijo in astrologijo. To zanimanje ga je zasvojilo in ga spremljalo vse do smrti. Od leta 1929 dalje se je osredotočil na raziskave zdravilnih zelišč in na ugotavljanje bolezni po očesni diagnozi − iridologiji.
Med meščani se je za Julija Tittla razvil zanimiv izrek »Tittl ohne Mittel« (Tittl brez sredstev). Le zakaj?
Po pripovedi sina, Julija Titla, je imel oče obrt do leta 1946, ko je na Reki doživel prometno nesrečo in zaradi njenih posledic leta 1952 umrl.
Dokumenti časa so Tittlovi posnetki gledaliških predstav v mestu, zlasti med leti 1926−30. Fotografiral je tudi družinske dogodke, nastope, proslave, naselja in cerkve ter zgradbe.
Julij Tittl st. je umrl leta 1952. Pokopan je v Slovenskih Konjicah.