Drago Tomažič, z ilegalnim imenom Cigo, se je rodil 28. januarja 1914 na Velikem Tinju. Po poklicu je bil učitelj.
Leta 1942 se je priključil vaškim stražam, in sicer njenim mobilnim četniškim enotam v Štajerskem bataljonu in protikomunistični milici (PPKM), imenovani Legija smrti. Ob reorganiziranji četniškega odreda v Prečni na Dolenjskem, 21. in 22. junija 1942, je postal namestnik poveljnika 1. četniškega odreda (»Štajerskega bataljona«). Imel je čin poročnika.
Partizani so ga 10 septembra 1943 v Grčaricah zajeli, ga na »kočevskem procesu« obsodili na smrt in ga 12. oktobra 1943 pri Mozlju ustrelili.
Pred smrtjo je napisal poslovilno pismo, ki ga je naslovil na svojo sorodnico, soprogo Edvarda Kocbeka (slovenski pisatelj, pesnik in politik, *1904 †1981, op. ur.):
                              »Draga gospa Kocbekova!
     Oprostite, da se v svojih poslednih trenutkih življenja obračam na Vas, to pa iz razloga, ker se tu nimam na nikogar drugega.
Najvljudneje Vas prosim, da sporočite mojim domačim zadnje pozdrave. Tolmačite jim, da sem v mislih na nje umrl – zadnji moji vzdihljaji so mama – oče.
Sporočite jim da sem se spravil preje z Bogom, prepričan sem da me čaka tam brat Maksel. Naj me ohranijo v dobrem spominu.
Sprejmite tople in zadnje pozdrave
                              od Tomažič Dragota«