Alojz Turšič je bil rojen 3. junija 1896 v Brezuljaku v občini Rakek. Starši so bili kmetje in gostilničarji. Mati Marija mu je umrla leta 1903, oče Matevž pa leta 1933.
V osnovno šolo je hodil od leta 1904−08 v Begunjah pri Cerknici, nato prva štiri leta v gimnazijo v Kranju, od petega do osmega razreda pa v Ljubljani, kjer je leta 1916 maturiral. Sledil je vpoklic v avstro-ogrsko vojsko, v kateri je bil slušatelj šole za rezervne sanitetne častnike.
Leta 1928 je končal študij medicine v Zagrebu (Hrvaška). Naslednje leto je kot mlad zdravnik začel delati v Cerknici pri Rakeku. Leta 1931 so ga prestavili kot banovinskega zdravnika v Maribor. Malo pred začetkom 2. svetovne vojne je s činom rezervnega sanitetnega stotnika I. razreda prevzel vodenje poljske bolnišnice v zagrebškem predmestju Velika Mlaka (Hrvaška).
Ko se je 14. aprila 1941 vračal proti Mariboru, so ga Nemci v Celju sneli z vlaka in zaprli. Po treh dneh je pobegnil, a so ga kmalu ponovno ujeli in zaprli v meljsko vojašnico v Mariboru. A ne le njega, tudi njegovo ženo Vido. Vpisali so ju na seznam za izgon v Srbijo predvidenih oseb in 1. julija 1941 sta bila na transportu izgnancev. Ko je vlak stal v Zagrebu, je simuliral napad slepiča, zato so ga z ženo spustili z vlaka in napotili v bolnišnico. V njej je šele po dolgem prepričevanju pregovoril kirurge, da ga niso operirali. Ko je bila ta nevarnost mimo, sta z ženo odšla na italijansko veleposlaništvo, kjer sta dobila potrdilo, da sta italijanska državljana. Alojz Turšič je bil namreč rojen na Notranjskem, ki je bila takrat že pod okupacijo fašistične Italije. S tem dokumentom sta lahko zapustila Zagreb in odpotovala v Gornji Logatec, kjer je z družino ob pomoči sorodnikov preživel leta okupacije.
Prve dni maja 1945 so ga mobilizirali in do julija 1945 je delal kot vojaški zdravnik v Slovenskih Konjicah. Sledila je premestitev v Sveto Trojico v Slovenskih goricah. Ker je peljal škofa na birmo, so ga kazensko prestavili v Podvelko, leta 1950 pa je dobil dekret, da je njegovo novo delovno mesto na Pragerskem, kjer je nadomestil zdravnika Bogoljuba Bobiča.
Na Pragerskem je delal do leta 1965, ko se je upokojil.
Dr. Alojz Turšič je bil odličen družinski zdravnik in izjemen diagnostik. Imel je tri otroke. Hči Nikolaja je bila predmetna učiteljica v Laporju, sin Marko pomorščak, sin Niko pa je šel po očetovih stopinjah. Kot zdravnik je dolga leta delal v Poljčanah.
Alojz Turšič je umrl 22. decembra 1969 v mariborski bolnišnici.