Foto: Pohorski partizani, XI. SNOUB Miloša Zidanška, Maribor, 2009, str. 12.

VINDIŠ, Alojz ‒ Dunda

(1926−2010)

* 16. maj 1926 • Pragersko (občina Slovenska Bistrica)
† 3. marec 2010 • Spodnja Polskava (občina Slovenska Bistrica)

Poklic ali dejavnost:

  • častnik
  • udeleženec NOB

                                              Življenje:

Alojz Vindiš, s partizanskim imenom Dunda, se je rodil 16. maja 1926 na Pragerskem očetu Rudolfu, železničarskemu delavcu, invalidu brez ene roke, ki se je leta 1940 utopil, in materi Geri. Imel je brata Karla in sestro Silvo.
Po končani osnovni šoli v domačem kraju se je vpisal na tehniško šolo v Mariboru, a jo je pustil, ker se mu je upiral pouk v nemškem jeziku in se je šel raje učit za avtomehanika.
Kot domoljubno vzgojen fant je težko gledal ponemčevanje in nevarnost, da nacisti Slovence uničijo, zato je med partizane na Pohorje odšel že poleti 1943 kot 17-letnik in je bil prvi partizan ali vsaj med prvimi s Pragerskega. Da bi zavaroval starše ter brata in sestro (Nemci so se namreč družinam partizanov maščevali tako, da so jih pošiljali v koncentracijska taborišča), naj bi po pripovedovanju prič pred odhodom na Pohorje odložil na bregu Drave pri Mariboru svojo obleko, kar naj bi nakazovalo, da se je med kopanjem v reki utopil.
V bojih se je izkazal kot hraber partizan in tovariši so ga zelo cenili. Ker je bil pripravljen sodelovati v vsaki akciji, ki jo je organizirala njegova enota, si je pridobil tolikšno zaupanje soborcev in ugled med njimi, da je že po letu dni postal pomočnik komisarja brigade Miloša Zidanška – Pohorske brigade; proti koncu vojne je opravljal dolžnost pomočnika komisarja Šlandrove brigade. Bil je med najmlajšimi partizanskimi poveljniki na Štajerskem.
V partizanih je srečal svojo bodočo ženo Vero, rojeno Igričnik iz Hrastnika, s partizanskim imenom Slavka, borko Šlandrove brigade. Poročila sta se leta 1947. V zakonu sta se jima rodila dva sina.
Uniformo je slekel šele po dobrem desetletju, leta 1954. Po osvoboditvi je namreč moral kot pripadnik 14. divizije z njo oditi v Vršac (Srbija), od tam pa so ga premestili najprej v Osijek (Hrvaška) in nato v Beograd (Srbija), po tem v Zagreb (Hrvaška) in nazadnje v Mursko Soboto, kjer je približno dve leti poveljeval enotam, ki so varovale mejo v Prekmurju.
Alojz Vindiš je bil eden tistih domoljubov, ki so vse svoje življenje posvetili tovarištvu in solidarnosti. S tovariškim odnosom do soborcev je poskrbel, da je njegova partizanska enota živela tudi po vojni. Leta 1953 so po njegovi zaslugi ustanovili Skupnost borcev XI. slovenske narodnoosvobodilne uradne brigade (SNOUB) Miloša Zidanška – Pohorske brigade.
Kot dolgoletni predsednik odbora je odločilno pripomogel, da sta o njegovi prvi partizanski enoti izšli dve knjigi – monografija Mirka Fajdige Zidanškova brigada, Ljubljana, 1975 in knjiga Mirka Fajdige Pohorski partizani 1943, Ljubljana, 1985.
Da bi tudi mladi ohranjali in razvijali vrednote narodnoosvobodilnega boja, je bil leta 1959 ustanovljen rod tabornikov XI. SNOUB Miloša Zidanška, ki je tudi z njegovo pomočjo dobil čez nekaj let svoj prostor v Gornjem Gradu.
Alojz Vindiš − Dunda je umrl 3. marca 2010 v Mariboru, pokopan je na Spodnji Polskavi.

Priznanja:

  • ZB NOB Maribor mu je leta 2009 podelila Zlata plaketo za življensko delo.
  • Številne druge nagrade in priznanja.

Viri in literatura:

  • Munda, Mirko: Alojz Vindiš – Dunda, Pragersko in NOB, Slovenska Bistrica, 2014, str. 99−101.

Opomba:

  • V knjigi ‘Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica’ je opis na str. 272−273.

Avtor gesla: Silvo Husu

Datum objave: 24. april 2022

Zadnja posodobitev: 10. januar 2023

© Copyrights biografski-sb.si / Silvo Husu