Angela Vinkler je imela brata Viktorja in sestro Sonjo. Oče se je podpisoval Winkler in se je stri-njal s politiko Adolfa Hitlerja, Angela pa je bila povsem drugačna, vendar mu ni upala nasprotova- ti. Kmalu po očetovi smrti, se je leta 1943, stara komaj 17 let, vključila v NOG. Mati Rozalija (†1968) je Angelo podpirala. Angela je bila kurirka med Pragerskim in Moškanjci ter Savinjsko dolino. V stanovanju pri Vinklerjevih so se sestajali terenski aktivisti, se skrivali ilegalci in prenočevali partizani. Odporniško skupino, ki jo je povezovala Angela Vinkler, je izdal gestapu13 strojevodja iz Maribora Ivan Rus. Gestapo je 8. jun. 1944 aretiral Angelo Vinkler, naslednji dan še sestri Štefko in Otilijo Repnik ter Alojza Korena. Dekleta so bila v koncentracijskem taborišču v Ravensbrücku, Uckermarku in Bergen-Belsnu (vsi Nemčija), Koren 1945 pa v Dachau (Nemčija, †1945). Gestapo je Rozalijo Vinkler in njena preostala otroka po aretaciji hčere Angele pustil pri miru. Angela Vinkler je v koncentracijskem taborišču prebolela krvavo grižo in tifus, zbolela za tuberkulozo in bila operirana na kolenu. Iz internacije se je vrnila šele več mesecev po koncu vojne, ker je bila takoj po osvoboditvi taborišča prešibka za potovanje in je okrevala v Nemčiji. Po vojni se je zdravila na Golniku in v Polju pri Ljubljani, ker je bolehala za shizofrenijo, bila je stoodstotna vojna invalidka. Stresi, ki jih je doživljala ob aretaciji in v koncentracijskem taborišču, pa tudi prva leta socialistične Jugoslavije, ko so bili taboriščniki manj vredni udeleženci NOB, so jo spremljali vse življenje. Večkrat so jo izdali živci; takrat je vpila surove nemške izraze, ki jih je poslušala nasled-njih enajst mesecev v taborišču. Kljub bolezni je bila zelo inteligentna in razgledana ženska in se je s pomočjo televizije učila tuje jezike, pisala si je slovarje in veliko brala. Bila je tudi odlična risarka.i.