Jožef Virk se je rodil 15. marca 1810 v Podrečju pri Domžalah tesarju Jakobu in Mariji.
Po gimnaziji je nadaljeval študij v bogoslovju na ljubljanskem liceju in v Celovcu (Avstrija). Njegova učitelja sta bila Matija Čop v 5. in 6. razredu in Anton Martin Slomšek kot duhovni vodja v celovškem bogoslovju. Kot kaplan in župnik je služboval po različnih krajih Koroške in Štajerske, med drugim tudi na Spodnji Polskavi in Črešnjevcu.
Virk je bil plodovit pesnik posvetnih, nabožnih in prigodnih pesmi. Med posvetnimi so značilne rodoljubne, ki govore o ljubezni in zvestobi do domače zemlje, o njeni nekdanji slavi, kličoč na delo za blagor domovine; ostale zajemajo snov iz vsakdanjega življenja ali opisujejo naravo, letne čase, a tudi reči − uro, orgle, zvonove, vrt, šolo itd. Nekatere so tudi uglasbene in so se ohranile do danes. Marsikatera je skoraj ponarodela, npr. Slovensko dekle, Slava Slovencem, Slovenci smo, Vrli Slovenec, Sreče dom itn. Pisal je tudi prozo in prevajal. Največ je objavljal v ‘Drobtinicah’ in ‘Zgodnji Danici’ ter v drugih časopisih. Nekatere njegove pesmi so bile uvrščene v pesmarice in čitanke, mnogo pa jih je ostalo v rokopisu.
Virk ne sodi med velike pesnike, a med boljše Slomškovega kroga. Njegove pesmi so preproste, ljudsko ubrane v lepem jeziku, dobro rimane; zato so se tako prikupile ljudstvu.
Jožef Virk je umrl 4. januarja 1880 v Ločah pri Poljčanah, kjer je bil nazadnje župnik.