Prof. dr. Milan Vivod se je rodil 25. julija 1927 v delavski družini v Mariboru.
Svojo mladost je z bratom preživljal na Spodnji Polskavi pri starih starših Antonu Vivodu in Neži.
2. svetovna vojna ga je odvedla med drugim tudi v francoski Marseille, kjer je za las ušel smrti. Ob koncu vojne je v bombnem napadu izgubil očeta Franca in bil v veliko oporo materi Tereziji in bratu Branku.
Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Mariboru, študij prava pa v Ljubljani. Po študiju se je za kratek čas zaposlil v Tovarni avtomobilov (TAM) Maribor, nato pa ponovno odšel v Ljubljano, kjer je spoznal psihiatrinjo dr. Marijo Stupica. Iz te zveze se je rodila hči Mojca.
Zaradi njegovega znanja jezikov (že v gimnaziji je bil uspešen zlasti na področju jezikov, tudi klasičnih; kar v šestih je znal komunicirati) so se mu začele odpirati številne možnosti za mednarodni študij. V Haagu (Nizozemska) je magistriral in doktoriral iz prava in postal prvi jugoslovanski doktor mednarodnega in pomorskega prava. Zaposlil se je na Zvezni carinski upravi v Beogradu (Srbija), sodeloval na številnih mednarodnih konferencah in simpozijih in bil več kot 30 let predstavnik Jugoslavije v številnih mednarodnih organizacijah, med drugim v International Maritime Office (IMO) s sedežem v Londonu (Anglija).
V okviru pomoči deželam v razvoju je odšel na Slonokoščeno obalo (zahodna Afrika), da bi pomagal državi postaviti na noge carinsko službo.
Ob razpadu Jugoslavije je takoj prihitel v Slovenijo, da bi s svojim znanjem in izkušnjami pomagal vzpostaviti zveze z vsemi tistimi mednarodnimi institucijami, ki jih mlada država nujno potrebuje. Tukaj pa ga je čakalo verjetno največje razočaranje v življenju. Vrnil se je v domovino kot edini slovenski pravnik z doktoratom iz mednarodnega in pomorskega prava, a carinski eksperti in novo izvoljeni politiki nikakor niso znali − ali pa bolj verjetno − zaradi njegove »jugoslovanske kariere« niso hoteli uporabiti njegovega znanja in izkušenj. Kljub vsemu je organiziral odmevno konferenco in se že precej bolan udeležil nekaterih pomembnih mednarodnih dogodkov.
Odstavljeni strokovnjak ni imel možnosti, da ponudi svoje znanje mladi državi, ki je imela kar nekaj nerešenih mednarodnih in predvsem pomorskih vprašanj, in svojega bogatega znanja ni mogel prenesti na mlajše, niti jim ni mogel odpreti številnih vrat uradov ali jih osebno seznaniti z vplivnimi osebnostmi, ki bi lahko pomagale.
Milan Vivod je kasneje živel umaknjeno. Poučeval je na eni od fakultet Univerze v Mariboru, kamor ga je povabil tedanji rektor in dober prijatelj dr. Ludvik Toplak.
Milan Vivod je umrl 5. julija 1998 v Ljubljani, pokopan je na pokopališču na Spodnji Polskavi.