Georg Matthäus (Jurij Matej) Vischer je bil od leta 1654 do okoli leta 1669 v duhovniški službi, nato se je popolnoma posvetil kartografiji. Prvo večje delo je bil leta 1669 iz 12 listov sestavljeni Zemljevid Gornje Avstrije, drugo pa 16-listni Zemljevid Spodnje Avstrije leta 1670; leta 1678 je izšel 12-listni Zemljevid Štajerske, ki ga je pripravljal od leta 1671. Vzporedno so izhajala topografska dela: leta 1672 Topographia Archiducatus Austriae Inf. Modernae; leta 1681 je izšla tudi za slovenske dežele pomembna Topographia Ducatus Stiriae (Topografija vojvodine Štajerske) s 392 upodobitvami štajerskih mest, trgov, samostanov in gradov. Vključuje 142 motivov s sedanjega slovenskega državnega ozemlja, med katerimi so tudi topografije mesta in gradu Slovenska Bistrica. Delo je eden najpomembnejših virov za preučevanje krajevne zgodovine Štajerske. Faksimilirani ponatis dela Vischerjeve topografije je izšel leta 1971 v Ljubljani, celotni ponatis pa leta 1975 v Gradcu (Avstrija). Med Vischerjevimi sodelavci sta bila tudi Andreas Trost in M. Greischer, poznejša bakrorezca J. V. Valvasorja.