Grb bistriške gospoščine z napisne plošče iz leta 1598 v Bistriškem gradu (Foto: Silvo Husu).

 

VETTER von der LILLIE, grofje − rodbina

(16.−17. stol.)

 

16. in 17. stol. Avstrija, Slovenija

 

Poklic ali dejavnost:

  • plemiči
  • grofje
  • prvi zasebni lastniki bistriškega gradu

             O rodbini:  

Rodbina Vetter se je pri nas pojavila v 2. polovici 16. stol. Zelo so obogateli kot visoki dvorni uradniki in podjetniki. Gre za Janeza (†1597) in njegovo ženo Uršulo, roj. Zogen (†1608), poslovno podjetnega Friderika (†1635), Jane-za Vajkarda (†1657) in njegovo ženo Marijo Izabelo (†1679) ter Mihaela Vajkarda (†1695) in njegovo ženo Marijo Kristino Julijano roj. Zollner, ponovno poročeno Wildenstein (†1708), ki je posest s poroko prenesla v last družine Wildenstein. Vettri so se hitro vzpenjali na lestvici plemiških naslovov. Leta 1630 so postali baroni, leta 1653 so bili povzdignjeni v državne grofe von der Lilie, a že leta 1695 z Mihaelom Vajkardom po meču, to je po moški liniji, izumrli. S pridobitvijo bistriške posesti je Janez Vetter leta 1587 svojemu naslovu dodal predikat zu Burg Feistriz, kajti do takrat se je ta posest vselej naslavljala z Herrschaft Feistriz (Bistriško gospostvo). Dvorni svetnik in predsednik dvorne komore v Gradcu (Avstrija) Janez Vetter je leta 1584 nastopil najprej kot fevdnik bistriške posesti, a že leta 1587 od deželnega vladarja Karla odkupil bistriški grad s posestvom vred in pridruženi urad Kebelj v svobodno in dedno last. Med leti 1623−51 je pristopil k dogradnji in obnovi gradu, po kateri je ta dosegel približno sedanjo obliko in velikost. Vettri so imeli posesti tudi drugod: v Ptuju in okolici, Turnišču pri Ptuju, pri Kozjem, v Laškem. Pogosto so bili v višjih vojaških službah, zato niso redno živeli v bistriškem gradu. Zaradi njihove pogoste odsotnosti so imeli v Slovenski Bistrici velik vpliv njihovi grajski upravniki, ki so se pogosto menjavali. Leta 1990 je bila pri ureditvi zemljišča na severni strani bistriškega gradu najdena renesančna marmorna plošča. Na njej sta upodobljena grb bistriške gospoščine in grb Vettrove žene Uršule Wolzogen. Napis nad njima govori o dvornem svetniku nadvojvode Karla, Janezu Vettru, s predikatom zu Burg Feistriz, in o njegovi ženi Uršuli, roj. Wolzogen. Janez Vetter in njegova žena Uršula sta pokopana v p. c. Marije sedem žalosti v Slovenski Bistrici.

Zasluge:

  • Obnovili in dogradili so grad Slovenska Bistrica v sedanjo obliko.

Viri in literatura:

  • Koropec, Jože:: Svet okoli Slovenske Bistrice do leta 1700, Zbornik občine Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, 1983, str. 135.
  • Gradišnik, Stane: Grad Slovenska Bistrica − Vodnik po gradu Slovenska Bistrica, Napisna plošča družine Vetter iz leta 1589, Slovenska Bistrica, 1992, str. 9−11.
  • Šerbelj, Ferdinand: Bistriški grad, monografija, Slovenska Bistrica, 2005, str. 38−41.
  • Silvo Husu, Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica 2021, str. 267-268.

Avtor gesla: Silvo Husu

Datum objave: 24. april 2022

Zadnja posodobitev: 1. februar 2024

© Copyrights biografski-sb.si / Silvo Husu