Foto: Munda, Mirko: Pragersko − kronika, str. 84.

VEZJAK, Albin

(1888–1962)

* 1888 • Pragersko
† 1962 • ni znano

Poklic ali dejavnost:

  • trgovec
  • posestnik
  • občinski odbornik

                                              Življenje:

Albin Vezjak se je rodil leta 1888 na Pragerskem v eni najstarejših pragerskih rodbin.
Po dveh razredih klasične gimnazije in trgovski šoli je dobil licenco za trgovca. Zaposlil se je pri Francu Steinklauberju kot zastopnik opekarne in prodajalec opeke po Evropi.
Leta 1920 se je poročil z Marijo, rojeno Kancler (*1890 †1982), s Spodnje Polskave. Rodili so se jima trije otroci: Melita (*1922), Milena (*1925) in Albin (*1927). Milena je kot dijakinja igrala v ansamblu, ki so ga poleg nje sestavljali še Karel Paj, Ana Steinklauber, Ivko Rupreht in Vladimir Stony.
Leta 1930 se je družina Vezjak iz nizke in tesne hiše preselila v moderno enonadstropno vilo.
Ko si je Vezjak ustvaril družino in je imel že precej delovnih izkušenj, je odprl svojo trgovino s kmetijskimi pridelki (takrat so to imenovali deželni pridelki). Na Pragerskem je bil med prvimi, ki so se ukvarjali s tem. Imel je razvejano trgovsko mrežo, prodajal je na Hrvaško in v Srbijo, tudi v tujino, celo v Argentino. Najbolje se je prodajal krompir. Ker pa so kmetje na Dravskem polju sadili sorte, ki so slabo rodile, je začel iz Nizozemske uvažati semenski krompir »holender« in ga prodajati kmetom. Sčasoma so se pridelki bistveno povečali.
Kot ugleden, spoštovan in sposoben trgovec je bil leta 1932 izvoljen v upravni odbor Združenja izvoznikov in sadnih trgovcev za mariborsko oblast ter na Pragerskem za prvega predsednika šolskega sveta in občinskega odbornika.
Ko so drugi ugotovili, kako uspešen je, se je med obema vojnama s trgovino s kmetijskimi pridelki začelo ukvarjati več Pragerčanov, med njimi tudi Rudolf Ogrinc, upokojeni šef pragerske kurilnice. Čeprav so bili konkurenti, je imel Vezjak z večino korektne odnose, izjema je bil Ogrinc, ki mu je tudi z lažnimi obljubami odžiral prodajalce in kupce.
Ogrinc je po vojni, ko je postal tajnik domače zveze borcev NOB, pomemben in vpliven, ogovarjal Albina Vezjaka, da je izdajalec, ker je bil med okupacijo lokalni kmečki vodja (ortsbauernführer). Njegovo obtoževanje bi se lahko za Vezjaka slabo končalo, a so prevladali argumenti o njegovi poštenosti. V bran so mu stopili člani upravnega odbora Kmetijske zadruge Spodnja Polskava, partizan Feliks Vindiš, preživela interniranka iz Auschwitza (Poljska) Dragica Bizjak in več kot 200 kmetov s podpisi.
Albin Vezjak je umrl leta 1962.

Viri in literatura:

  • Munda, Mirko: Kraj in krajani, Pragersko − kronika, Slovenska Bistrica, 2017, str. 86–89.

Avtor gesla: Silvo Husu

Datum objave: 24. april 2022

© Copyrights biografski-sb.si / Silvo Husu