Albin Vezjak (njegov prvotni priimek Bezjak se je spremenil v Wesiak in nazadnje v Vezjak) se je rodil v eni najstarejših pragerskih rodbin. Po dveh razredih klasične gimnazije in trgovski šoli je dobil licenco za trgovca. Zaposlil se je pri Francu Steinklauberju kot zastopnik opekarne in prodajalec opeke po Evropi. Leta 1920 se je poročil z Marijo Vezjak, roj. Kancler (*1890 †1982), s Spodnje Polskave. Rodili so se jima trije otroci: Melita (*1922), Milena (*1925) in Albin (*1927). Milena je kot dijakinja igrala v ansamblu, ki so ga poleg nje sestavljali še Karel Paj, Ana Steinklauber, Ivko Rupreht in Vladimir Stony.Leta 1930 se je družina Vezjak iz majhne hiše preselila v moderno enonadstropno vilo. Vezjak je na Pragerskem odprl svojo trgovino s kmetijskimi pridelki (takrat so to imenovali deželni pridelki). Na Pragerskem je bil med prvimi, ki so se ukvarjali s tem. Imel je razvejano trgovsko mrežo, prodajal je na Hrvaško in v Srbijo, tudi v tujino, celo v Argentino. Najbolje se je prodajal krompir. Ker so tedanje domače sorte slabo rodile, je začel iz Nizozemske uvažati semenski krompir holender in ga prodajati kmetom. Pridelki so se bistveno povečali. Leta 1932 je bil izvoljen v UO Združenja izvoznikov in sadnih trgovcev za mariborsko oblast ter na Pragerskem za prvega predsednika šolskega sveta in občinskega odbornika. Zaradi njegove uspešnosti, se je med obema vojnama s trgovino s kmetijskimi pridelki začelo ukvarjati več Pragerčanov. Z večino je imel Vezjak korektne odnose, izjema je bil Rudolf Ogrinc, upokojeni šef pragerske kurilnice, ki mu je tudi z lažnimi obljubami odžiral prodajalce in kupce. Ogrinc je po vojni, ko je postal tajnik domače ZZB NOB, pomemben in vpliven, ogovarjal Albina Vezjaka, da je izdajalec, ker je bil med okupacijo lokalni ortsbauernführer (kmečki vodja). Njegovo obtoževanje bi se lahko za Vezjaka slabo končalo, a so prevladali argumenti o njegovi poštenosti. V bran so mu stopili člani UO KZ Spodnja Polskava, partizan Feliks Vindiš in več kot 200 kmetov s podpisi.