Milan Vidic se je rodil 15. januarja 1919 v Ljubljani. Imel je mlajšega brata, akademskega slikarja Janeza Vidica, in sestro, operno pevko Mijo Vidic.
Končal je trgovsko šolo in študiral petje ter režijo. Zaradi strelne rane v predelu vratu in ust je moral opustiti študij petja in se je posvetil amaterskemu igranju in režiji v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani.
Ob začetku vojne se je priključil odporniškemu gibanju/trojki in bil leta 1942 interniran v Gonars (Italija).
Po kapitulaciji Italije leta 1943 se je pridružil partizanom z nazivom Silni in bil v zaščitni enoti Glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske (NOV) v Bazi 20 na Rogu. V roški ofenzivi je bil hudo ranjen, večkrat operiran v partizanski bolnišnici Franja, nato pa z letalom prepeljan v Bari (Italija). Po vrnitvi se je pridružil XIV. diviziji na Štajerskem, kjer je dočakal svobodo.
Po poroki v Mariboru se je preselil v Hoče, kjer sta se mu rodila sinova. Zaradi sporov z oblastjo je bil premeščen v Slovensko Bistrico. Leta 1951 je bil prvi predsednik Mestnega ljudskega odbora, pomagal je ustanoviti Dom igre in dela (današnji otroški vrtec) in bil v okviru Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica, ki mu je nekaj let tudi predsedoval, in Občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij glavni animator kulturnega življenja. Vodil je dramsko sekcijo in deloval v vlogi režiserja, scenografa ter bil nagrajen na reviji amaterskih gledališč na Hvaru (Hrvaška). Bil je pobudnik postavitve treh operet na bistriškem odru. Prenovil je dvorano in posodobil odrsko tehniko v Domu kulture (sedaj Slomškov dom, op. ur.). Ustanovil je foto in filmsko sekcijo ter Filmski klub, organiziral je dramske krožke mladih v posameznih krajih slovenjebistriške občine in ustanovil Gledališče mladih. Izpeljal je ‘Pohorsko ohcet’ in obudil zanimiv etnografski in turistično pomemben običaj. Sodeloval je pri organizaciji vsakoletnega srečanja slovenskih pisateljev in pesnikov v gradu Štatenberg, organizaciji spominskih prireditev ob obletnici padca Pohorskega bataljona ter ob Slovenskem kulturnem prazniku.
Leta 1958 je ustanovil Delavsko univerzo (sedaj Ljudska univerza, op. ur.) v Slovenski Bistrici s sedežem v Domu kulture in bil njen prvi direktor. Ustanovil je oddelek osnovne šole za odrasle in oddelek srednje ekonomske šole.
Milan Vidic je umrl avgusta 1992 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.