Ivan Vokač se je rodil 31. decembra 1903 na Studencih pri Mariboru, kamor so se njegovi starši preselili iz Dvora pri Žužemberku na Dolenjskem.
Starši so mu že v mladosti vcepili močno narodnostno zavest, zato se je aktivno vključeval v napredne organizacije. To je bil tudi vzrok, da je moral kot mlad učitelj zamenjati več krajev.
S prihodom na Zgornjo Polskavo leta 1928 pa se je ustalil. Kmalu je postal eden najbolj poznanih osebnosti kraja in tudi širšega okolja. Bil je med pobudniki za ustanovitev Sokolske čete na Zgornji Polskavi leta 1931 in tudi dober tekmovalec na sokolskih tekmovanjih. V tridesetih letih prjšnjega stoletja je bil režiser in večkrat glavni igralec pri dramskem odseku tega sokolskega društva.
Leta 1936 je postal upravitelj osnovne šole Zgornja Polskava.
Na začetku 2. svetovne vojne so ga Nemci skupaj z družino izgnali v Gornji Milanovac (Srbija). Že prve dni po prihodu je Ivan poiskal stik z naprednimi ljudmi. Razvil je kulturno življenje v Gornjem Milanovcu, predvsem pa si je prizadeval združiti vse izgnane Slovence.
Zaradi napredne usmerjenosti in akcije proti okupatorju so ga tamkajšnji četniki obsodili na smrt. Srečnemu naključju se ima zahvaliti, da je ušel smrti. Takoj za tem se je še aktivneje vključil v boj proti okupatorju. Leta 1944 je kot načelnik vodil kulturno društvo izseljenih Slovencev Franc Rozman Stane v Gornjem Milanovcu. Ustanovil je tudi pevski zbor. Nove naloge pa so ga za tem pripeljale v Beograd (Srbija). Junija 1945 se je vrnil domov v osnovno šolo na Zgornji Polskavi.
Po 2. svetovni vojni je bil dolga leta najvidnejši aktivist na kulturno-umetniškem področju in v družbenopolitičnem življenju na Zgornji Polskavi, pa tudi na območju občin Maribor in Slovenska Bistrica. Leta 1947 je dal pobudo za ustanovitev Kulturno-umetniškega društva (KUD) Gaj na Zgornji Polskavi. Kmalu je postal predsednik društva, bil režiser v dramski sekciji in aktiven v recitatorski sekciji. Na njegovo pobudo so na Zgornji Polskavi zgradili dom kulture. Vrsto let je opravljal funkcijo predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL), bil sodnik porotnik, predsednik izobraževalnega centra za desni breg Drave v Mariboru, inšpektor za osnovne šole, član komisije za učne načrte na ministrstvu za prosveto Republike Slovenije. Ob tem pa je opravljal še vrsto drugih nalog v kraju in izven njega. Tako je bil takoj po vojni leta 1945 med ustanovitelji Lovske zadruge na Zgornji Polskavi, deloval je pri Rdečem križu (RK) in bil čebelar pri šolskem čebelnjaku.
Poročen je bil z učiteljico Leandro (Lejo), rojeno Sabati (hčerka Josipa Sabatija). Imela sta hčer Leandro (Buca), ki je bila šolska zdravnica v Mariboru.
Ivan Vokač je umrl 24. decembra 1986, pokopan je na pokopališču na Zgornji Polskavi.