Primicijo je imel Matevž Vrečko 27. jul. 1851 v Št. Andražu na avstrijskem Koroškem. Kot kaplan je služboval najprej v Vitanju, od 24. mar. 1855 do 31. dec. 1957 je bil duhovnik na Zgornji Polskavi. 1. jan. 1858 je prišel za župnika v Slovensko Bistrico in ostal tam do 31. apr. 1861. Od tam so ga nato premestili v Kozje, nato v Slovenske Konjice, pa v Laško in nazadnje v Šmarje pri Jelšah, kjer je ostal do svoje smrti. Malo pred veliko nočjo leta 1858 je v Slovenski Bistrici odprl prvo župnijsko (farno) knjižnico. To je bila sploh prva knjižnica v tem mestu. Na začetku so izposojali predvsem knjige z nabožno vsebino in nabožno periodiko, sčasoma pa se je tem knjigam pridružila tudi bolj strokovna literatura, namenjena kmetom, in nekaj leposlovja. Knjige so izposojali navadno ob nedeljah po sv. maši. Vrečko je zapisal tudi obveznosti koristnikov knjižnice: »1. Udi le prostovoljno perstopajo in plačujejo, dokler ne bo per 100 udov alj kakšne druge druge posebne pomoči, vsako leto 30 krc. avst. veljave, kje okol velike noči. Res, dobro bi bilo, ko bi se dalo, letnino na 20. krc. znižati; 2. Knjige morajo varovati, da jih nič ne zamažejo ali raztergajo. Posebno oškodovanje knjig bi moral bravec v dnarju poverniti, da se vezati dajo. Dobro bi bilo, da bi se nobena knjiga ne izposodila poprej, ko da je v kakšni papir ovita; 3. Knjigo vsako od kraja do konca morajo prebrati, ne pa samo betvo pregledat; 4. Pa vendar čez 2 meseca ne smejo knjig obderževati, razun, če si to posebej sprosijo; 5. Bravec ne sme knjig nikomur izposojevat; ampak mora prebrane berž nazaj pernesti.«