Matevž Vrečko se je rodil 10. septembra 1826 v Vojniku.
Novo mašo je imel 27. julija 1851 v Št. Andražu na avstrijskem Koroškem.
Kot kaplan je služboval najprej v Vitanju. Od 24. marca 1855 do 31. decembra 1957 je opravljal službo na Zgornji Polskavi. 1. januarja 1858 je prišel za župnika v Slovensko Bistrico in ostal tam do 31. aprila 1861. Od tam so ga nato premestili v Kozje, nato v Slovenske Konjice, pa v Laško in nazadnje v Šmarje pri Jelšah, kjer je nato ostal vse do svoje smrti.
Malo pred veliko nočjo leta 1858 je v Slovenski Bistrici odprl prvo župnijsko (farno) knjižnico. To je bila sploh prva knjižnica v Slovenski Bistrici. Na začetku so izposojali predvsem knjige z nabožno vsebino in nabožno periodiko, sčasoma pa se je tem knjigam pridružila tudi bolj strokovna literatura, namenjena kmetom, in nekaj leposlovja. Knjige so izposojali navadno ob nedeljah po sveti maši.
Vrečko je zapisal tudi obveznosti koristnikov knjižnice:
1. Udi le prostovoljno perstopajo in plačujejo, dokler ne bo per 100 udov alj kakšne druge druge posebne pomoči, vsako leto 30 krc.
     avst. veljave, kje okol velike noči. Res, dobro bi bilo, ko bi se dalo, letnino na 20. krc. znižati.
2. Knjige morajo varovati, da jih nič ne zamažejo ali raztergajo. Posebno oškodovanje knjig bi moral bravec v dnarju poverniti, da se
     vezati dajo. − Dobro bi bilo, da bi se nobena knjiga ne izposodila poprej, ko da je v kakšni papir ovita.
3. Knjigo vsako od kraja do konca morajo prebrati, ne pa samo betvo pregledat.
4. Pa vendar čez 2 meseca ne smejo knjig obderževati, razun, če si to posebej sprosijo.
5. Bravec ne sme knjig nikomur izposojevat; ampak mora prebrane berž nazaj pernesti.
Matevž Vrečko je umrl 10. julija 1893 v Šmarju pri Jelšah.