Med 2. svetovno vojno je okupator interniral v različna koncentracijska taborišča tudi veliko naših ljudi. Interniranci so bili velikokrat aretirani skupaj s talci, nato pa bodisi zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi ali zaradi posredovanja sorodnikov namesto usmrtitve s streljanjem poslani v koncentracijsko taborišče.
Največ naših ljudi je umrlo v koncentracijskem taborišču Dachau (Nemčija), ostali pa v koncentracijskih taboriščih Mauthausen (Avstrija) in Auschwitz (Poljska).
Med interniranci so bili tudi sorodniki partizanov, ki so jih nacisti aretirali od začetka avgusta 1942 do marca 1943 po vsakem streljanju talcev.
Nekaj jih je umrlo tudi v drugih koncentracijskih taboriščih, med njimi tudi družina Vrhovnik, katere člani so umrli v taborišču Jasenovac.