Jožef Gašpar Zamlik se je od leta 1687 šolal v znameniti Ruški latinski šoli in je leta 1704 prejel prezbiterat. Že od posvetitve je služboval v Slovenski Bistrici, sprva kot kaplan, med leti 1710−50 pa kot župnik. Iz svojega premoženja 6000 goldinarjev in nepremičnin v Vitanju je ustanovil dva beneficija, enega v Vitanju, drugega v Slovenski Bistrici. V času njegovega delovanja je bilo v slovenjebistriški župniji narejenega ogromno. V drugem desetletju 18. stol. je začel z obsežno barokizacijo ž. c. sv. Jerneja. Prej pravilno orientirani srednjeveški cerkvi s prezbiterijem na vzhodu, so orientacijo spremenili tako, da so na zahodu prizidali nov velik prezbiterij, nekdanji oltarni prostor pod zvonikom pa je poslej služil kot vhod v cerkev. Prezidana in na novo obokana je bila tudi poznogotska cerkvena ladja, ki je ob vzdolžnih stenah dobila po tri pare plitkih kapel z galerijama nad njimi. Sočasno je bil na vzhodu vzidan pevski kor, ki so ga okrog leta 1715 opremili z orglami, delom graškega (Avstrija) orglarja Andreasa Schwarza. Gre za ene največjih še delujočih baročnih orgel v Sloveniji. Nov prezbiterij, ki ga pokriva ovalna kupola s svetlobnico, je bil v letih 1722−23 poslikan. Na oboku sta ob sv. Jerneju upodobljeni usmrtitvi apostolov sv. Jakoba in sv. Pavla ter poosebljene štiri kardinalne kreposti, na sklepni steni pa je za oltarjem monumentalna freska, ki prikazuje mučeništvo sv. Jerneja. Takrat je dobila cerkev sv. Jerneja tudi novo opremo, ki pa je bila pozneje po večini zamenjana. Prenovljeno cerkev s sedmimi oltarji je 8. avg. 1730 v imenu najvišjega cerkvenega dostojanstvenika, oglejskega patriarha svečano posvetil ljubljanski škof Sigmund Felix Schrattenbach. S tem pa posegi na ž. c. še niso bili zaključeni. V naslednjih letih je bila prizidana še bogato členjena kapela sv. Frančiška Ksaverja, ki jo je leta 1738 v celoti poslikal graški slikar Filip Karl Laubmann. Poslikava se nanaša na življenje, misijonsko delovanje in poveličanje sv. Frančiška. Za časa Jožefa Gašparja Zamlika je tako cerkev sv. Jerneja dobila povsem novo podobo. Zamlik se je zavzel tudi za gradnjo romarske cerkve sv. Jožefa in je za nakup zemljišča leta 1744 odstopil vinograd v vrednosti 500 goldinarjev. Cerkve na Jožefovem hribu, ki je bila v glavnem dovršena leta 1757, pa ni dočakal. Nekaj let pred smrtjo, leta 1747, je dal zgraditi še benificiatno118 hišo s kapelo. Med Zamlikovimi velikopoteznimi posegi pa velja omeniti še tistega, povezanega s p. c. sv. Marjete v Ritoznoju, ki se v virih prvič omenja leta 1542. V Zamlikovem času je bila v celoti povišana in v notranjščini obokana, leta 1742 pa poslikana. Župnik in mecen, ki je zaslužen za poslikavo cerkve sv. Marjete, se je dal tudi ovekovečiti. Na naslikani kartuši na temenu slavoločne stene v prezbiteriju beremo: »CASPER IOSEPH ZAMLIK«. Zamlik, župnik z najdaljšim službovanjem v Slovenski Bistrici, je v prvi polovici 18. stol. bistveno zaznamoval slovenjebistriško župnijo.