Na takratnem učiteljišču v Mariboru je Ivan Ferk končal šolanje za učitelja. Njegovo prvo delovno mesto je bilo na POŠ Zgornja Ložnica. Opravljal je delo učitelja in ravnatelja. V tem času je spoznal bodočo ženo Silvo Ferk, roj. Furman. V zakonu sta se jima rodili hčerki Tatjana (†2024) in Manica. Leta 1966 je postal ravnatelj VVZ Slovenska Bistrica. V letih od 1980–84 je bil predsednik SZDL Slovenska Bistrica. Po končanem mandatu se je vrnil v VVZ in ostal ravnatelj do upokojitve leta 1992. Ferk je bil aktiven na različnih področjih. Leta 1956 se je vključil v AMD Slovenska Bistrica. in aktivno sodeloval pri izgradnji njihovega doma ter imel pomembno vlogo pri razvoju prometne varnosti na celotnem slovenjebistriškem območju. Posebno skrb je posvečal mladim. Prometno varnost je približal tudi najmlajšim, z uvedbo tekmovanj Kaj veš o prometu, pri katerem je sodeloval kot član komisije. Od leta 1968–82 je bil predsednik AMD Slovenska Bistrica. in nato še 12 let podpredsednik. Dolga leta je delal tudi na nivoju AMZS, v sekciji za šport. Predsednik RD Slovenska Bistrica je bil med leti 1984–2003. V času njegovega predsedovanja je RD zgradila ribiške koče pri ribnikih na Videžu in na Pragerskem ter pri ribniku Jernejček. Poleg dela v domači RD je opravljal tudi druge funkcije, saj je bil en mandat predsednik Zveze RD Maribor in podpredsednik RDS. Za svoje več desetletno delo je prejel številna priznanja, odlikovanja ter najvišje priznanje RZS, plaketo Ivana Franketa. Ferk je bil tudi gojenec šole za rezervne oficirje nekdanje JLA. V vrstah TO je bil že od samega začetka. Ivana Ferka so imenovali za komandanta Pohorskega odreda, največje operativne enote 79. območnega štaba TO v Slovenski Bistrici. Njegovi napotki, medsebojno zaupanje, disciplina in odgovornost so se pokazali v vojni pripravljenosti in usposobljenosti. Že v začetku leta 1991 je bil POTO s komandantom Ivanom Ferkom angažiran pri obrambi letališča Maribor in obrambi Učnega centra Pekre. Med pripadniki je imel veliko avtoriteto in skupaj z Andrejem Godcem sta pomirila odziv slovenskih vojakov pri varovanju centra. Pod poveljstvom Ivana Ferka je POTO imel odločilno vlogo tudi v dogodkih in akcijah, ki so prispevale k uspehu zavzetja skladišča na Zgornji Ložnici. Komandant Ivan Ferk je poudarjal: »zaupati moramo ljudem in zdravemu kolektivu, saj smo to gradili 20 let«. Zavzetje Ložnice je bila ena od prelomnic v osamosvojitveni vojni in komandantova teorija o uspehu se je na našem področju absolutno potrdila – Bitka je najuspešnejša, ko se dobi brez žrtev.