Friderik grof Vetter je leta 1608, po smrti matere, podedoval bistriško zemljiško posest. Že takrat, pa do leta 1635, je bogatel kot dobavitelj za vojsko v času uskoške vojne, najbolj pa od leta 1621, ko je postal štajerski vrhovni oskrbovalni mojster za živež. Lahko je obnavljal bistriški grad, tudi v mestu je imel na voljo imenitno hišo. Z drugo ženo Ano Suzano je ravnal zelo kruto; zanjo so se morali potegniti celo njeni sorodniki. Tudi med njim in mestom so bili napeti odnosi, še zlasti po tem, ko je od 1630–34 imel v zakupu vladarjevo bistriško mitnico, ki je bila navadno v zakupu mesta. Takrat je vneto preganjal tihotapce po podeželju. V velikem drugem slovenskem kmečkem uporu 1635 se je umaknil iz Bistrice v varnejši Ptuj. Nasledil ga je Erazem Vetter.
Viri in literatura:
Koropec, Jože:: Svet okoli Slovenske Bistrice do leta 1700, Zbornik občine Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, 1983, str. 135.