Leta 1892 se je Julijus priključil 7. avstrijskemu pešpolku v Trbižu (Italija). Kot poročnik se je leta 1897 izkazal pri velikih povodnjih v Alpah. Po končani vojni akademiji je bil povišan v general majorja 3. cesarskega lovskega regimenta. Ob začetku 1. svetovne vojne je bil leto in pol na ruski fronti. Kasneje je postal general in oskrbnik vojske na južni fronti. Po končani 1. svetovni vojni je ostal v Innsbrucku, kjer je pomagal graditi in oskrbovati tamkajšnje kraje. Njegova družina je bila več kot 100 let lastnica vinogradov v Ritoznoju.