Dietrichsteini so na polskavskem gotovo bili prisotni že pred letom 1583, saj so že takrat omenjeni kot lastniki zemljiških gospostev in dvora na Zgornji Polskavi. Leta 1588 so tudi že imeli družinsko grobnico v ž. c. Sv. Štefana na Spodnji Polskavi. Spodnjepolskavski župnik Jurij Akvatik tega leta odklonil pokop zgornjepolskavskega plemiča, luterana (protestanta) Seifrida Dietrichsteina. Družina je nato vlomila v cerkev in ga kljub temu pokopala v njihovo grobnico. Leta 1607 je zgornjepolskavski plemič Erazem Dietrichstein kupil dvorec Frajštajn na Spodnji Polskavi in ta je postal sedež Dietrichsteinovih gospostev na polskavskem. Mladi Erazem in njegova mati Urša sta že leta 1602 prodala zgornjepolskavsko zemljiško gospostvo Benediktu Turozziju, je pa Erazem ostal na Zgornji Polskavi za upravitelja. Že čez štiri leta je to gospostvo kupil zagrebški (Hrvaška) kanonik Baltazar Dvorničić, od njega leta 1612 Friderik Szekely, Szekelyjeva vdova pa ga je leta 1614 spet prodala Erazmu Dietrichsteinu. Erazem je tako po dvanajstih letih ponovno postal zemljiški gospod dvora s posestvom na Zgornji Polskavi. Ko je Erazem Dietrichstein leta 1622 umrl, so v njegovi zapuščini našli zadolžnice sosednjih plemičev za visoke vsote in kupna pisma za posesti v Gaberniku, Kalšah, Malahorni, Jablanah, Starošincih, Doklecah pri Ptujski Gori in v Razvanju. Erazema Dietrichsteina je nasledil sin Sigmund Ludvik Dietrichstein, gospod številnih gospostev, vitez zlatega runa, cesarjev tajni svetnik in predsednik notranjeavstrijske dvorne komore. Leta 1629 je pridobil še Gromberg s Pragerskim. Že pred letom 1642 je dvor na Zgornji Polskavi, ki so ga uporni kmetje leta 1635 požgali, prezidal v graščino. Po Sigmundu Ludviku Dietrichsteinu so bili lastniki zgornjepolskavskega gospostva naslednji Dietrichsteini: Franc Adam (1671–1702), Karel Ludvik (1702–1732), Franc Karel Ludvik (1732–1765), Franc Ludvik (1765–1796) in kot zadnji Sigmund Ludvik (1796–1799).