Vladimir je OŠ obiskoval najprej na Velikem Tinju, končal pa na Prihovi, ker se je njihova družina med tem preselila s Tinjske Gore na Preloge. Po končani OŠ se je učil za trgovca na Trgovski šoli Maribor (zdaj Srednja šola za trženje in dizajn Maribor). Po končani šoli se je zaposlil na Planikini bencinski črpalki v centru Slovenske Bistrice. (nahajala se je na Trgu svobode, pred nekdanjo prodajalno Železnina). Leta 1964 se je samozaposlil kot avtoprevoznik. Kupil si je tovornjak Magirus Deutz. Leta 1967 je odšel na služenje vojaškega roka v Prokuplje (Srbija). Zaradi operacije na ortopedski kliniki v Ljubljani, ki je bila potrebna zaradi posledic prometne nesreče, je služenje je predčasno zaključil. Dušej se je po služenju vojaščine, leta 1968, zaposlil kot šofer v prevozniškem podjetju Špedtrans Maribor, kjer je delal 3 leta. Leta 1972 se je zaposlil na Petrolovi bencinski črpalki v Slovenskih Konjicah in istočasno ob delu študiral na komercialni šoli v Mariboru. 7. jul. 1973 se je poročil z Dragico Dušej, roj. Drozg, iz Slovenske Bistrice. V zakonu sta se jima rodili hčerki Barbara (*1975) in Anja (*1982). Po končani komercialni šoli se je zaposlil v trgovsko–storitvenem podjetju Dravinjski dom Slovenske Konjice. Ob delu je nadaljeval študij na VUPŠ v Ljubljani in ga uspešno zaključil ter se leta 1975 zaposlil kot davčni inšpektor na Občini Slovenske Konjice. Kasneje se je vpisal še na PF v Ljubljani. Leta 1977 se je kot načelnik za gospodarstvo zaposlil na Občini Slovenska Bistrica. Svojo poklicno pot je nadaljeval leta 1980 kot predsednik SZDL Slovenska Bistrica in nato leta 1985 kot »prisilni upravitelj« v podjetju Preskrba Slovenska Bistrica. Leta 1990 sta z Jožetom Pipenbaherjem ustanovila skupno podjetje Svit d.o.o., leta 1992 pa je ustanovil še lastno podjetje Simex-Trade d.o.o. Dušej je leta 1994 z družbeniki ustanovil tudi podjetje Rondal d.o.o. in v njem ponovno oživil proizvodnjo aluminijskih rondelic, ki je bila za Impol tedaj nerentabilna. S tem je bilo ohranjenih okoli 60 delovnih mest, družba pa še danes uspešno posluje. Leta 1990 je v Vrsarju (Hrvaška) opravil izpit za športnega pilota in leta 1992 ustanovil prvo zasebno pilotsko šolo v Sloveniji. Kupil je tudi svoje športno letalo, kar mu je kasneje predstavljalo glavni hobi. Bil je tudi član Ribiške družine Slovenska Bistrica in je v prostem času veliko ribaril. Vladimir Dušej je umrl v SBM zaradi srčnega zastoja.