OŠ je Erdlen obiskoval med leti 1929–34 v Trbovljah, kjer je bil njegov oče uradnik trboveljske premogokopne družbe. Nato se je vpisal na ljubljansko III. državno gimnazijo in do apr. 1941 končal sedem razredov. Po nemški okupaciji je za nadaljevanje šolanja v Celju leta 1941 opravil izpit na Staatliche Oberschulle für Jungen in Cilli (Državna gimnazija za dečke Celje) in istega leta nadaljeval šolanje na gimnaziji v Senovem pri Brestanici kjer je leta 1942 opravil maturo. Sep. 1942 je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko in poslan na trimesečno usposabljanje v Salzburg (Avstrija). Po usposabljanju ga je vojaška pot vodila na Poljsko, v Finsko in na Norveško, kjer je sep. 1943 zbolel in bil poslan v bolnišnico v Gradcu (Avstrija). Po končanem zdravljenju je bil dec. 1944 poslan v Grčijo, kamor so premestili njegovo enoto. Konec feb. 1945 ga je v kraju Drávaszabolcs na Madžarskem zajela Rdeča armada in ga odpeljala v ujetništvo v okolico kraja Mohacz (Madžarska). Tam je bil od feb. do avg. 1945. Po predaji jugoslovanskih državljanov matični državi so jugoslovanski stražarji naključno izbrano polovico vojnih ujetnikov postrelili, drugo polovico pa zaprli v taborišče pri Subotici (Srbija). Erdlen je bil na srečo v tej drugi polovici in se je sep. 1945 vrnil domov. Jeseni 1946 se je vpisal na MF v Zagrebu (Hrvaška), a se je po pol leta prepisal na tamkajšnjo Veterinarsko fakulteto in leta 1953 diplomiral in kot veterinarski pripravnik začel opravljati staž v Veterinarski bolnici Celje. Apr. istega leta je odšel na služenje vojaškega roka. Apr. 1954 je nadaljeval staž v Ceju, feb. 1955 pa je bil nastavljen za veterinarja v okraju Poljčane. Po ukinitvi okraja mar. 1958 je delo nadaljeval na Veterinarski postaji v Slovenski Bistrici, kjer je delal kot terenski veterinar in od leta 1961 kot njen direktor. Pri tem je z drugimi veterinarji pomembno sodeloval pri izkoreninjanju antraksa, bruceloze, tuberkuloze in drugih živinskih kužnih bolezni na področju Občine Slovenska Bistrica. Karel Erdlen je bil skupaj s kolegom Avgustom Kocjanom tudi med pionirji umetne osemenitve Slovenski Bistrici. Leta 1959 se je Erdlen pri obdukciji poginulega vola okužil z antraksom, bolezen prebolel, a mu je pri gibanju zapestja desne roke pustila trajne posledice. Ob vodenju veterinarske postaje je opravljal terensko delo na področju celotne občine. V Slovenski Bistrici je bil zaposlen do leta 1978, ko je prevzel delo veterinarskega inšpektorja v podjetju Mesnine Slovenska Bistrica, kjer se je dec. 1990 upokojil. Jun. 1991 je opravil izpit za sodnega tolmača za nemški, srbski in hrvaški jezik. V prostem času se je ukvarjal s pisanjem pesmi, ki jih je izdal leta 1993.