Družina, v kateri je bilo poleg Amalije Frangeš (Malči) še osem otrok, se je preselila iz Avstrije na Pragersko. Amalija se je izšolala pri svojem sorodniku v Zagrebu (Hrvaška), kiparju Robertu Frangešu – Mihanoviću, avtorju znamenitega kipa hrvaškega kralja Tomislava. Postala je strokovna učiteljica vezenja in bila strokovna učiteljica pri Državnem osrednjem zavodu za ženske obrti v Ljubljani, kjer je poučevala vezenje. To je bil takrat izjemno cenjen in redek poklic in Amalija je bila prava mojstrica. Zanjo je slišal tudi kralj Aleksander I. Karađorđević in jo povabil na dvor v Beograd (Srbija). Tam je med drugim izvezla portreta kralja in kraljice. Na dvoru si je pridobila tak ugled, da se je smela, ko je končala delo v Beogradu, peljati na Pragersko s kraljevim vlakom. Amalija je bila poročena z Marjanom Žigartom, ki je zaradi tuberkuloze umrl že pred začetkom 2. svetovne vojne. Otrok nista imela. Doma si je Amalija Frangeš ustvarila ime z izdelovanjem praporov za razna društva in organizacije.
Dela:
Na dvoru kralja Aleksandra I. Karađorđevića je izvezla portreta kralja in kraljice.
Izdelala je številne praporje
Viri in literatura:
Božo RAČIČ, Slovensko čipkarstvo s posebnim ozirom na loško območje, Loški razgledi, letnik 15, št. 1, Škofja Loka 1968.
Mirko MUNDA, Pragersko − kronika, Slovenska Bistrica 2017, str. 74.