Domače hišno ime Hajškovih je bilo Pri Rečanu. Ker je bila v Makolah le enorazrednica, na kateri je bil učitelj Vencelj Knežavrek, je ta Antona Hajška na očetovo željo pripravljal za vstop v latinske šole. Anton je v Mariboru končal 6 let latinske šole, nato pa je odšel jeseni leta 1847 v Gradec (Avstrija) na dveletni študij filozofije. Leta 1848 se je priključil slovanskemu gibanju Slovenija, kjer je bil tajnik. Leta 1850 je začel študirati bogoslovje v Št. Andražu pri Celovcu (Avstrija). 25. jul. 1853 je že po končanem 3. letniku študija v stolni cerkvi v Št. Andražu prejel prezbiterat, že 16. avg. istega leta pa je imel primicijo v Makolah na očetovem domu. Nato je končal še zadnje leto študija. Najprej je bil do leta 1859 kaplan v Kozjem, nato pa do leta 1863 provizor. Službovanje je nadaljeval na Ponikvi, leta 1868 v Sv. Juriju (zdaj Šentjur), pozneje pa v Trbovljah, 4-krat je bil provizor. Leta 1870 je dobil makolsko župnijo, kjer je ostal do leta 1882, ko je nastopil službo na izpraznjenem mestu v Župniji Slovenska Bistrica, kjer je bil kasneje dekan. Bil je imenovan tudi za častnega kanonika. Poleg svojega duhovniškega dela je bil tudi zaveden Slovenec in je naročal slovenske knjige in časnike, ki jih je razdeljeval med ljudi. Bil je tudi med ustanovitelji posojilnice v Slovenski Bistrici in član ter podpornik čitalnice v mestu in poverjenik Slovenske matice.