Po končani gimnaziji leta 1913 v Gradcu (Avstrija) se je Fritz Heigl vpisal na tehniško univerzo na Dunaju, a se je kmalu začela 1. svetovna vojna. Kot prostovoljec se je pridružil topništvu v Budejovicah (Češka) in postal poklicni strokovnjak za tanke. Na soški fronti je bil hudo ranjen in leta 1919 odpuščen iz vojaške službe kot invalid. Nadaljeval je študij strojništva in leta 1922 diplomiral kot inženir in še naprej sodeloval z vojsko. Od leta 1922–28 je bil asistent na Tehniški univerzi na Dunaju, kjer je leta 1928 tudi doktoriral. V letih 1923−24 je v Militärwissenschaftliche Mitteilungen (Vojaška znanstvena sporočila) podrobno opisal prej neznane italijanske tanke. Za vojaško ministrstvo je ustvaril tabele o tehničnih podrobnostih uličnih oklepnikov, tankov in tankovske tehnike vseh držav. Arhiv tankov, ki ga je zbral, se nahaja na Švedskem.