Kamenikovo šolanje na klasični gimnaziji v Ljubljani je prekinil vpoklic v nemško vojsko, iz katere je pobegnil na Pohorje med partizane. Po opravljeni maturi na mariborski klasični gimnaziji je na FF v Ljubljani leta 1954 tudi diplomiral iz slovenistike. Leta 1962 je eno leto poučeval na I. gimnaziji v Mariboru, nato pa se je preusmeril v knjižničarstvo. Postal je katalogizator in klasifikator v mariborski Študijski knjižnici (1963−67). Leta 1967 ga je zvabilo poklicno gledališče – Drama SNG Maribor. Toda gledališče ga ni zadovoljilo, zato je leta 1969 sprejel mesto ravnatelja Mestne knjižnice Maribor. Bil je dramatik, bibliotekar in kulturni organizator. Objavljal je tudi strokovne članke in razprave. Ko je leta 1957 prišel na OŠ v Slovenski Bistrici je najprej poučeval, nato pa je bil štiri leta ravnatelj. Poleg tega je bil Kamenik režiser več gledaliških predstav v DPD Svoboda Slovenska Bistrica. Z eno od njih, Zvezde so večne, so slovenjebistriški igralci dosegli izjemen uspeh, prvo mesto na okrožnem in republiškem tekmovanju, ter se uvrstili na srečanje dramskih skupin Jugoslavije na Hvaru (Hrvaška). Njegove tri drame Marionete, Dvajset let pozneje in Galebi so bile na repertoarju SNG Maribor in SLG Celje. Napisal je tudi roman v treh knjigah Popotovanje gostača Gregorja, Jutro novega dne in Sledi preklanih sivin.