Jakob Prašnikar je študiral bogoslovje v Gradcu (Avstrija) in je prejel prezbiterat leta 1810. Kot duhovnik je služboval v raznih krajih slovenske Štajerske: kot kaplan v Poljčanah, med 1811‒15 kot kaplan in provizor na Ponikvi in od 1833 do smrti kot župnik na Spodnji Polskavi. Na Ponikvi je učil dečke brati in pisati in med njegovimi prvimi učenci je bil tudi Anton Martin Slomšek. Prašnikar je spoznal dečkovo nadarjenost, pregovoril njegovega očeta, da ga je dal v celjske šole in ga sam podpiral pri šolanju zlasti še po tem, ko mu je leta 1816 umrla mati in leta 1821 tudi oče. Slomšek je v zahvalo svojemu dobrotniku Prašnikarju 19. sep. 1824 posvetil primicijo v Olimju in mu že v študentskih letih posvetil pesem Zgodnja danica. Ob svečani blagoslovitvi spomenika na Prašnikarjevem grobu na pokopališču na Spodnji Polskavi, 25. jul. 1842, pa je Slomšek v nagovovoru imenoval Prašnikarja za očeta, učitelja in svojega prijatelja. Jakob Prašnikar je uspešno opravljal duhovno službo, kar je v njegovem času pomenilo tudi širjenje znanja med kmečke ljudi in vzpodbujanje in pomoč nadarjenim fantom za nadaljnje šolanje.