Jože Stabej st. je hodil s Prelog v OŠ v Slovenske Konjice in šolanje nadaljeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Želenega študija na FF v Ljubljani zaradi gmotnih težav družine ni mogel nadaljevati. Najprej je bil kulturni organizator v Ljubljani in nato v Mariboru, kjer je bil tudi tajnik Jugoslovanske strokovne zveze in od leta 1922−26 vodja Državne posredovalnice za delo. Po zasedbi Maribora leta 1941 je bil zaprt v Meljski vojašnici in z vso družino izseljen v cigansko naselje Ada pri Ćupriji (Srbija). Po vrnitvi leta 1945 v Maribor je prevzel vodstvo mestnega in okrožnega avtobusnega prometa. Šele ko se je umaknil v pokoj, je začel leta 1950 uresničevati svoje mladostne načrte. Na Inštitutu za slovenski jezik pri SAZU se je zaposlil honorarno, vzporedno pa obiskoval knjižnice, brskal po arhivih, zbiral gradivo in študiral. Iz samouka ljubitelja se je hitro oblikoval zgodovinar materialne in duhovne kulture in leksikograf. Raziskoval je različna področja slovenske jezikovne in kulturne zgodovine, predvsem se je posvečal starejšemu slovenskemu slovaropisju. Pripravljal je tudi komentirane izdaje prvih slovenskih slovaropiscev in zanje prispeval razprave. Raziskoval je tudi rokopisne slovarje iz 17. in 18. stol.