Jožef Virk se je po gimnaziji vpisal na študij bogoslovja na ljubljanskem liceju in v Celovcu (Avstrija). Njegova učitelja sta bila Matija Čop v 5. in 6. razredu in Anton Martin Slomšek kot duhovni vodja v celovškem (Avstrija) bogoslovju. Kot kaplan in župnik je služboval po različnih krajih Koroškem in Štajerskem, med drugim tudi na Spodnji Polskavi in Črešnjevcu. Ko je bil župnik v Kalobju na Kozjanskem, je v župnijski cerkvi Marijinega imena leta 1855 bral prve šmarnice na ozemlju Slovenije. Virk je bil tudi plodovit pesnik posvetnih, nabožnih in prigodnih pesmi, marsikatera je skoraj ponarodela, npr. Slovensko dekle, Slava Slovencem, Slovenci smo, Vrli Slovenec, Sreče dom itn. Pisal je tudi prozo in prevajal. Največ je objavljal v Drobtinicah in Zgodnji Danici ter v drugih časopisih. Sicer ne sodi med velike pesnike, a je med boljšimi Slomškovega kroga. Virk je umrl v Ločah pri Poljčanah, kjer je bil nazadnje župnik. Mnogo njegovih pesmi je ostalo v rokopisu.