Milan Vivod se je rodil v delavski družini. Z bratom Brankom je mladost preživljal na Spodnji Polskavi pri starih starših Neži in Antonu Vivodu. Konec vojne je v bombnem napadu izgubil očeta in bil nato v oporo materi in bratu. Osnovno in srednjo šolo je končal v Mariboru, študij prava pa v Ljubljani. Po študiju se je za kratek čas zaposlil v TAM Maribor, nato pa odšel v Ljubljano, kjer je spoznal psihiatrinjo dr. Marijo Stupica. Iz te zveze se je rodila hči Mojca. Ker je govoril kar šest jezikov, so se mu odpirale številne možnosti za mednarodni študij. V Haagu (Nizozemska) je magistriral in doktoriral iz prava in postal prvi jugoslovanski doktor mednarodnega in pomorskega prava. Zaposlil se je na Zvezni carinski upravi v Beogradu (Srbija), sodeloval na številnih mednarodnih konferencah in simpozijih in bil več kot 30 let predstavnik Jugoslavije v številnih mednarodnih organizacijah, med drugim v International Maritime Office (IMO, Mednarodni pomorski urad) s sedežem v Londonu (Anglija). V okviru pomoči deželam v razvoju je odšel na Slonokoščeno obalo (zahodna Afrika), kjer je pomagal pri vzpostavitvi carinske službe. Ob razpadu Jugoslavije je hotel s svojim znanjem in izkušnjami pomagati vzpostaviti zveze z vsemi tistimi mednarodnimi institucijami, ki jih mlada država nujno potrebuje; a je doživel verjetno največje razočaranje v življenju. Kot edinega slovenskega pravnika z doktoratom iz mednarodnega in pomorskega prava, ga novopečeni slovenski carinski eksperti in novo izvoljeni politiki nikakor niso znali, ali pa bolj verjetno zaradi njegove »jugoslovanske kariere«, niso hoteli sprejeti njegove pomoči in uporabiti njegovega znanja, izkušenj in zvez. Vivodu, kot mednarodno priznanemu strokovnjaku, niso dali možnosti, da bi s svojim znanjem pomagal mladi državi, niti niso želeli, da jim odpre številna vrata uradov ali jih seznani z vplivnimi ljudmi, ki jih je osebno poznal in bi lahko pomagale. Milan Vivod je kasneje živel umaknjeno. Poučeval je na eni od fakultet UM, kamor ga je povabil tedanji rektor in dober prijatelj dr. Ludvik Toplak.