Max Vogrin se je rodil očetu, Slovencu, ki je bil močno pronemško usmerjen, kot kasneje tudi Max. Ta je OŠ obiskoval v domačem kraju, realko pa v Mariboru. Že maja 1915 se je Max prostovoljno javil v vojsko. Udeležen je bil v šestih kraških ofenzivah, od Doberdoba do Grmade nad Trstom (oba Italija), kjer je bil prvič ra-njen in odlikovan. Po hudih bojih v Dolomitih (Italija) je prišel v Slovenijo. Sodeloval je v 12. ofenzivi pri prodoru skozi Bovec in vse do reke Piave (Italija), kjer je bil pri Longaronu (Italija) spet ranjen in odlikovan. Ob koncu vojne je svojo jurišno stotnijo med boji s Piave preko Kluž pripeljal v Celovec (Avstrija). Maja 1919 se je kot prostovoljec udeležil bojev s srbsko vojsko nad Labotsko dolino (Avstrija). Po vojni se je morala njihova družina zaradi svojih nazorov umakniti v Gradec (Avstrija), kjer je Max končal študij geodezije. Leta 1934 se je v Nemčiji zaposlil v nacistični državni službi, dosegel visok položaj in bil kot brambovec avtomatično včlanjen v nacionalsocialistično stranko. Kot pristaš nacionalnih socialistov je videl rešitev za Avstrijo le v vključitvi v veliki nemški rajh in se leta 1938 zavzemal za anschluss Avstrije ter bil za to obsojen na leto strogega zapora. Po odsluženi kazni je sodeloval pri ustanovitvi predhodnice Svobodnjaške stranke (FPO), kjer je dobil službo. Po začetku 2. svetovne vojne je sodeloval v bojih v Franciji in na ruski fronti na Finskem, kjer je bil leta 1941 ponovno ranjen in odlikovan. Okt. 1943 je bil kot stotnik prestavljen v Bovec, kjer kljub štirinajstim padlim nemškim vojakom in uboju SS-majorja ni streljal talcev in se ni znašal nad civilnim prebivalstvom. »Dovoljeval« je oskrbo sanitetnih postaj in izpuščal zajete aktiviste. Pri obkolitvi Gregorčičeve brigade na krnskih planinah je »zašel« in brez strela omogočil umik skupini partizanov, zaradi česar je bil degradiran in prestavljen v vojaško šolo. Po vojni je bil kot nacist zaprt, a nato izpuščen kot neobremenjen. Nikoli pa ni izrazil obžalovanja zaradi sokrivde Wehrmachta (nemških oboroženih sil) pri zločinih nacizma. Max Vogrin je umrl kot major v pokoju.