Ignac Kajetan Zimmermann, 52. lavantinski škof, se je rodil očetu Francu, poštnemu upravitelju. Poštni upravitelj je bil najuglednejša osebnost v mestu in hkrati najbogatejši meščan. Ker so Ignacu Zimmermannu starši zgodaj umrli, ga je vzel k sebi stric v Desternik in tam je hodil v zasebno šolo L. Volkmerja, kjer je vzljubil slovenščino. Normalko je obiskoval na Ptuju, gimnazijo med leti 1787−94 v Gradcu (Avstrija), kjer se je družil z rojaki J. Naveršnikom, A. Pergerjem in drugimi člani nemško–slovenskega krožka. Jeseni 1794 se je vpisal na PF na Dunaju (Avstrija), leta 1795 pa se je prepisal na TF in jo od leta 1796 nadaljeval v Gradcu. Leta 1800 je Zimmermann prejel prezbiterat v Št. Andražu v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem. Do leta 1807 je bil kaplan v Slovenski Bistrici, med 1805−06 tudi provizor17, okt. 1807 pa je postal župnijski in dekanijski upravitelj v Vuzenici. Leta 1809 je postal svetovalec in škofijski šolski nadzornik v Št. Andražu, okt. 1815 pa župnik in dekan na Vidmu ob Savi, od tam pa sep. 1816 imenovan za gubernijskega16 svetnika in kanonika v Gradcu. Maja 1824 ga je solnograški nadškof A. Gruber imenoval za lavantinskega škofa in ga 12. sep. posvetil. Med dolgoletno škofovsko službo v Št. Andražu je Zimmermann pri vladi dosegel stalno kongruo, s katero je popravjal škofijska poslopja in pokrival najnujnejše potrebe 35-ih patronatov. Na njegovo prošnjo je bil leta 1825 v Št. Andražu spet ustanovljen zbor kanonikov (kapitelj), sestavljen iz stolnega prošta in treh kanonikov. Za prvega prošta je imenoval Janeza Ješenaka. Leta 1829 je izbral A. M. Slomška za spirituala semenišča v Celovcu (Avstrija). Ob nastopu škofovske službe je Zimmermann izdal pastirsko pismo v slovenščini (prvo v lavantinski škofiji). Ko je maja 1826 obiskal Slovensko Bistrico, se je porodila ideja o preselitvi škofijskega sedeža bodisi v Celje, na Ptuj, v Maribor ali v Slovensko Bistrico, ki pa ji škof Zimmermann ni bil najbolj naklonjen. Poleg klasičnih jezikov je znal Zimmermann tudi francosko in angleško. Nabavil je veliko knjig v teh jezikih za škofijsko knjižnico in sestavil njen katalog.