Po končani OŠ na Vranskem se je leta 1938 vpisal na klasično gimnazijo v Celju. Konec tretjega letnika (1941) so Nemci ukinili slovensko gimnazijo, zato se je šel učit za trgovca k sorodnikom v Ormož, ki so imeli trgovino. Leta 1944 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Poslali so ga na vzhodno fronto, kjer je dočakal konec vojne. Po vrnitvi je nadaljeval šolanje na trgovski šoli in ga uspešno zaključil. Nato je Franca Zorka, očeta Božidarja Zorka, poklicna pot leta 1950 pripeljala v Slovensko Bistrico. Najprej je delal kot poslovodja »vojaške« trgovine, pozneje je bil poslovodja trgovine z živili v podjetjih Preskrba in Planika. Leta 1963 se je zaposlil v prodaji podjetja Impol, kjer je bil zaposlen do upokojitve. Ves čas je bil aktivno vpet v kulturno in društveno dogajanje v mestu. Mnogi starejši Bistričani se ga gotovo še spomnijo kot dobrega igralca v predstavah DPD Svoboda Slovenska Bistrica, dolga leta pa je bil tudi pevec v različnih PZ, za kar je prejel zlato Gallusovo značko. Bil je tudi planinec. S slovenjebistriškimi planinci je aktivno sodeloval pri gradnji novega planinskega doma na Treh kraljih.