Albin Cvetko se je izučil za trgovca. Kmalu po končanem šolanju je najel prostore za trgovino na Spodnji Polskavi, ki jo je tudi vodil. Leta 1938 se je poročil z Anico Cvetko, roj. Kartin. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: hči Irena ter sinovi Milan, Bojan in Niko. Že predniki žene Anice so kupili posest na Zgornji Polskavi, h kateri je spadala tudi velika hiša v središču vasi. V pritličju hiše so imeli svojo trgovino z mešanim blagom in skladišče. Po poroki sta od ženinih staršev prevzela skrb za trgovino na Zgornji Polskavi Anica in Albin. V trgovini je bilo mogoče kupiti vse vsakdanje potrebščine: hrano, oblačila, perilo, obutev, razna orodja in kmetijske pripomočke, petrolej za razsvetljavo, vse za gospodinjstvo … Na eni strani trgovine so bili prehrambni artikli, na drugi pa oblačila, metrsko blago, orodje in pripomočki. Leta 1945 jim je oblast trgovino nacionalizirala, ker ni dovolila več zasebnih trgovin. Ko so ugotovili, da odvzeta lastnina ni presegala postavljenih normativov, so zaplenjeno imetje v celoti vrnili. Tudi družinska hiša je bila predvidena za nacionalizacijo, vendar do nje ni prišlo zaradi velikosti Cvetkove družine; razen tega je v hiši z družino živela tudi sestra žene Anice, Jožefa Kartin. Je pa morala družina večjo sobo odstopiti Berti Grioni, ki je bila po rodu Nemka. Leta 1950 sta Albin in Anica oddala trgovino v najem. Žena Anica je ostala doma, Albin pa se je za nekaj časa zaposlil na takratni občini, nato pa kot trgovec v svoji trgovini, kjer je bil zapolen do svoje smrti. Albin Cvetko je bil po naravi zelo podjetna oseba; pred začetkom vojne je imel trgovine v Framu, na Spodnji Polskavi in na domačiji na Zgornji Polskavi, ki je delala tudi med okupacijo od leta 1941–1945. Albin je načrtoval tudi šivalnico za izdelavo moških srajc. Kljub temu da so trgovino v času okupacije podnevi obiskovali sovražni vojaki, ponoči pa partizani, in odnašali predvsem cigarete, ki jih je priskrbel Albin iz nemškega skladišča v Mariboru na nedovoljen način, in bil s tem izpostavljen veliki osebni nevarnosti, je bil po vojni zapostavljen. Zaradi potreb zalaganja treh trgovin je bil v tistem času tudi lastnik dostavnega vozila znamke Tempo s tremi kolesi. Z njim je več bodočih mater v nujnih primerih odpeljal na porod v SBM. Albin je bil član PGD Zgornja Polskava in pevec v tamkajšnjem MoPZ.