Foto: Osebni arhiv Mire Zorič

ZORIČ, Mira

(1957−)

* 3. januar 1957 • Stari Grad (občina Makole)

Poklic ali dejavnost:

  • diplomirana ekonomistka
  • alpinistka

                                           Življenje:

Mira Zorič, rojena Uršič, se je rodila 3. januarja 1957 v Starem Gradu v občini Makole očetu Vinku in materi Anici, rojeni Žnidar. V družini sta še sestra Karolina – Dragica in brat Jože.
Osnovno šolo je obiskovala v Laporju, kjer so tudi živeli. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisala na Ekonomsko srednjo šolo v Mariboru in tam tudi nadaljevala študij na Ekonomski fakulteti, kjer je leta 1980 uspešno diplomirala. Še isto leto se je zaposlila v podjetju Špedtrans Maribor, leta 1981 pa je začela delati na Občini Slovenska Bistrica, kjer je ostala do odhoda v pokoj leta 2020.
Leta 1987 se je poročila z Zdenkom Zoričem, tudi alpinistom, s katerim imata sina Gorazda.
Svoj prosti čas je večinoma namenila alpinizmu. Zoričeva je v hribe začela zahajati leta 1975, plezati pa leta 1977 pri Alpinističnem odseku PD Impol Slovenska Bistrica. “Najprej me alpinizem še sploh ni zanimal. To je prišlo malo kasneje, ko sem z alpinisti iz Slovenske Bistrice opravila nekaj skupnih izletov v hribe, se z njimi spoprijateljila in poslušala njihova pripovedovanja o plezanju. Zato sem se leta 1976 tudi vpisala v alpinistično šolo in leta 1977 opravila prvi plezalni vzpon na prvomajskem taboru v Paklenici. Naš mentor je bil Ivan Šturm, človek z dušo in srcem v gorah,” se spominja svojih plezalnih začetkov.
Opravila je že preko 2000 vzponov in z možem Zdenkom še vedno plezata. Letno opravita med 60 do 70 vzponov. V svoji bogati plezalni karieri je bila članica več odprav, veliko smeri pa je preplezala v navezah z različnimi soplezalkami in soplezalci.

                                           Vidni vzponi:

  • Odprave:
    • Udeleženka 1. Jugoslovanske ženske himalajske odprave na Južno Anapurno (Anapurna South) po 5 km dolgem in zahtevnem JZ grebenu – v ves čas slabem vremenu in brez pomoči šerp smo dosegle višino okoli 6.200 m, 1986.
    • Na odpravi v perujske Ande se je s soplezalci po normalni smeri povzpela na Caras I (6.025 m) in Chopiqualqi (6.354 m), preplezala Ferrarijevo smer v Alpamayu (5.870 m) in se po smeri Shield – z var. na greben povzpela na Huascaran (6.768 m), spomladi 1987.
    • S soplezalci se je na odpravi v Pamir povzpela na Pik štirih (6.400 m) in Pik Korženevske (7.105 m), poleti 1990.
    • Udeleženka še več drugih odprav, tudi v Himalajo, od tega velja omeniti, da je leta 1997 v JZ steni osemtisočaka Shisha Pangme (iz Tibeta) s soplezalci dosegla višino okoli 7.200 m ter leta 2007 na osemtisočaku Broad Peak v Karakorumu (Pakistan) po normalki višino okoli 7.800 m. Obakrat so morali obrniti zaradi poslabšanja vremena in veliko novozapadlega snega.
  • Naj vzponi v domačih hribih:
    • Z Zdenkom Zoričem sta opravila 1. mešano ponovitev Bele grape v Planjavi, pozimi 1987.
    • V ženskih navezah je opravila naslednje vzpone: Helba + Skalaška z ladjo (z Marjeto Leva) ter Varianta Aschenbrennerja v Travniku (z Marjeto Leva), poleti 1989.
    • Z Marjeto Leva sta opravili 1. žensko prosto ponovitev smeri Ivo Reya v Ojstrici in 1. žensko ponovitev Bregarjeve v Štajerski Rinki, poleti 1993.
    • Z Jasno Bratanič sta opravili verjetno 1. ali 2. ponovitev v ženski navezi smeri Prusik – Szalaj z Razom veveric v Sfingi (Triglav), poleti 1994.
    • Z Jasno Bratanič sta opravili tudi 1. žensko ponovitev Viktorije v Velikem Draškem vrhu, poleti 1995.
  • Naj vzponi v tujini:
    • V ženskih navezah je opravila naslednje vzpone: Comici – Dimai v Veliki Cini v Dolomitih (z Marijo Frantar – I. jugosl. ženska ponov.) ter Cassin -Ratti v Zahodni Cini v Dolomitih (z Marijo Frantar – I. jugosl. ženska ponovitev), poleti 1989.
    • Z Marjeto Leva sta opravili 1. žensko zimsko ponovitev smeri Felsenfenster (Smer na okno) v Schartenspitze v Hochschwabu v Avstriji, 1990.
    • Z Zdenkom Zoričem sta preplezala Welzenbachovo smer v Breithornu (Švica), poleti 1994.
    • Z Jasno Bratanič sta opravili 1. slovensko ponovitev v ženski navezi znamenitega Bonattijevega stebra v Druju (Chamonix-Francija), v navezi z R. Nadvešnikom pa so preplezali še Frendoyev steber v Auigi du Midi, poleti 1995.

                                               Priznanja:

  • 3 x je bila proglašena za športnico Občine Slovenska Bistrica.
  • Predstavljena med izjemnimi alpinistkami na razstavi ‘Korajža je ženskega spola’ v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Viri in literatura:

Avtor gesla: Silvo Husu

Datum objave: 24. marec 2023

© Copyrights biografski-sb.si / Silvo Husu