Jakob Rodica je bil, kot mnogi drugi železničarji v tistem času, ki so jih premeščali s postaje na postajo po trenutnih potrebah, premeščen iz Sežane na Primorskem na železniško postajo Pragersko, kjer se mu je kasneje pridružila tudi njegova družina. Poročen je bil z Marijo Rodica. V zakonu se jima je rodila hčerka Leopoldina Rodica, ki se je izučila za šiviljo. Jakob Rodica je zadnja leta pred upokojitvijo delal kot vratar na pragerski železnški postaji. Nemci so Jakoba Rodico 19. jul. 1941 prijeli in ga skupaj z ženo, hčerko in vnukinjo Slavo, Leopoldinino hčerko, izgnali v Bosno. Iz Bosne so jih čez nekaj časa preselili na Hrvaško, v Sremske Laze. Tam so sredi okt. 1944 celo družino pobili ustaši. Preživela je edino najmlajša Slava, ki so jo še pravočasno skrili v hlev med koze. Po osvoboditvi so posmrtne ostanke tragično umrlih članov družine Rodica prepeljali na Pragersko in jih pokopali na pokopališču na Spodnji Polskavi.